-
Naseljevanje slovanov je potekalo od 6. stol. pa do prvih desetletji 9.stol. Vrhunec doseže konec 6.stol
-
Med 6. in 9. stol. obdobje naselitve slovanov
-
Prvi val slovanov je prišel iz Moravske. Do območja vzhodnih Alp so prihajali s spuščanjem po rekah -
Leta 590 so prihajali slovani iz območja Balkana. Takrat so bili pod avarsko nadoblastjo. POtovali so po rekah. Ko so leta 582 zavzeli Simirij se je val povečal, vedno več ljudi se je naseljevali. Leta 626 so poiskušali zavzeti Carigrad, a jim to ni uspelo -
Avari so imeli šibko nadoblast nad slovani (Avarski kaganat). Leta 623 se je pod vodstvom Sama ustanovila Samova plemenska zveza, ki je trajala do 658, ko je Samo umrl. Združil je območje od Češke do Istre, nastajale pa so samostojne državice -
V času 7. in 8. stol. do leta 748. Bila je na območju današnje avstrijske koroške. Njeno središče je bil Krnski grad na gosposvetskem polju. Bila je kneževina, knez Valuk. Značilen obred ustoličevanja (knez postane oblasnik Karantanjcev). družba je bila sestavlejna iz kneza in knezove rodbine, kosezov, svobodnih kmetov in sužnjev/vojnih ujetnikov/podrejenih staroselcev -
Imela je središče v Zgornjem Posavju (Karnij). Družbena ureditev je bila podobna kot v Karantaniji. Leta 828 je kneza zamenjal Frankovski škof -
V spodnji Panoniji je vladal knez Pribina, ki so ga leta 847 imenovali za Frankovskega grofa. Za domačine je bil še vedno knez. Leta 861 ga je nadomestil sin Kocelj -
Takrat je območje spadalo pod Salzburško nadškofijo. Pokristjanjevala sta misionarja iz Soluna Konstantin (Ciril) in metod. Uvedla sta glagolico, slovansko bogoslužje -
Spodnja Panonija se je prikljućila Moravanom v uporu proti Frankom. Leta 874 Franki sklenejo premirje z Veliko Moravsko. Kocelj nima več zaveznikov, zato območje zavzamejo Franki. Sp. Panonija vstopi v Zahodno Evropski kulturni krog -
KO Franki odstavijo Koclja oblast prevzame Arnulf- Arnulfovo kraljestvo. Obsegala je Karantanjo, Karniolo in območje Panonske nižine. V 10. stol. se prekine zaradi prihoda Madžarov.
-
Nižinska in notranja kolonializacija
-
Nastala je leta 976 in obstajala do 11. stol. Bila je sestavljena iz več manjših enot povezanih skupaj, ki so imele eno veliko vojvodjo. Dokončno se je uveljavil fevdalizem. Vladajoče rodbini sta bili Eppensteini in Spanheimi. Leta 1335 Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. Sedež so imeli v Celovcu -
Ustvari si v 12. stol. Vladajoče rodbine so bili Traungavci (Otokarji). Leta 1282 Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. Sedež deželnega kneza je bil v Gradcu -
V 13. stol. so začela nastajati mesta. Nastajala so ob stičiščih trgovskih poti, sotočja rek... Najpomembnejše so bile Škofje Loka, Ptuj, Slovenska Istra, primorska mesta (Koper, ta so bila nekaj časa po Beneško zaščito) -
Višinska kolonializacija, notranja in delno zunanja
-
Začetek 14.stol. postanejo Hasburški vazali, ki so pridobivali posest na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Leta 1341 so bili povzdvignjeni v grofe. -
Grofija od 13. stoletja. Vodili so goriški grofje, sedež so imeli v Gorici. V 14. stol. Hasburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. -
Povezana je z neragarnimi dejavnostmi in gospodarstvom. Fužinarstvo, rudniki
-
Ustanovila se je v 14. stol. Vladajoča rodbina je bila Spanheimi. Sedež deželnega kneza je bil v Ljubljani. -
Herman II. se je povezal z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in sta se skupaj bojevala proti turkom. Sigismund se je poročil s Hermanovo hčerko, tako so celjski pridobivali posest na ogrskem -
Vpadi so bili kratkotrajni, prvič so 1408 v okolici Metlike. Njihov namen je bil oropati ljudi, zasejati strah med ljudmi, nato so se odmaknili.
-
Sigismund povzdvigne celjske v državne kneze. Začetek vojne med Hasburžani in Celjskimi. KOnčala seje leta 1443 s poravnavo. Celjski so lahko obdržali svoj naziv ampak so izgubili svojo deželo. Prav tako pa so imeli dedno pogodbo med njima, ki pravi tista rodbina ki ne izumre prva deduje. -
Osmanska država se je v 14. stol. širila po Balkanu. Leta 1453 so osvojili Carigrad. S tem so širili Islam, svojo vojaško organizacijo in nove kulture narodov -
Ulrik II. se je umešal v boj za skrbništvo nad mladoletnik ogrskim kraljem Ladislavom. Leta 1456 Ladislav Hunyadi izvede atentat na Ulrika II. Posledice: celjski izumrejo in Hasburžani dedujejo vse od celjskih -
Napadi so bili hitri, dobro organizirani, nepričakovani. Močni in številni obredi konjenice. Cilj jim je bil oropati prebivalstvo.
-
Nastali so zaradi splošnega nezadovoljstva (višanje in dodajanje dajatev, agrarna kriza, nasprotovanje kmečke obrti in trgovin, izpostavljenost turškim vpadom), povod: krajevne težave na eni posesti fevdalca na Koroškem -
V tem obdobju so bili roparki napadi manjši. Izpostavljena so bila območja Dolenske, Notranjske, okolica Celja in Ptuja.
-
Zavzemalo območje Kranjske, Koroške in Štajerske, nasprotovali so fevdalnemu sistemu, povezovali so se v kmečko zvezo, niso zmagali zaradi pomanjkljivo izurjenih in opremljenih kmetov, dobili so različne kazni. Za pomoč so posredovali situacijo tudi cesarju Maksimilijanu I., ta pa jih je zavrnil -
Cilj so bila območje Notranjske, Dolenjske in Krasa. Pomemben je bil Sultan Sulejmana Veličastnega.
-
Takrat so bili vpadi redki. Turki so 1559 še zadnjič vdrli na Kranjsko, leta 1600 pa so bili še zadnjič na Prekmurju (Ogrska)
-
Zavzemalo so jo vojvodinja Kranjska, Koroška, Goriška in Štajerska. Njihov namen je bila protiturška unčinkovita obramba Vodil jo je nadvodja Karl II., glavno mesto so imeli v Gradcu. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v vojno krajino. -
Zavzemalo območje Štajerske, del kranjske in hrvaško Zagorje. Vzrok za to so bile težave na posestvu Franja Tahy- nadlegovali so otroke in ženske, imeli so grob način pobiranja dajatev, na čelu upora so bili Matija Gubec, Ilija Gregorić, Ivan Pasanec in Ivan Mogalić. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici. Kazne so bile hude, najslabše so jo odnesli vodje (usmrtitev). -
Zavzemala območje Goriške in del Kranjske, zahtevali so pravdo, upor je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti, zadušitev upora s četami iz vojne krajine