-
Obdobje od pojava človečjnakov (prednika današnjih ljudi) do pojava in uveljevitve kmetijstva.
-
Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je začelo v 5. tisočletju BC Pred tem se je večina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom. Razvoj kmetijstva pa je privabljal vse več ljudi, da so se začeli naseljevati v vaseh in mestih. Kot posledica tega so vzniknile prve civilizacije. Ob velikih rekah in njihovih porečjih so nastale zato , ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. -
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije
-
Minojska doba je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Minojci so se v prvi vrsti ukvarjali s čezmorsko trgovino. Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Mikenski Grki so uvedli nekaj novosti v inženirstvu, arhitekturi in vojaški infrastrukturi, bila je bojevniška elitna družba.
-
Grška temna doba, ki se imenuje tudi Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati.
-
Na grškem ozemlju so se razvile samostojne mestne države oz. polisi. Bili so središče političnega,upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Razlikovali so se po obliki vladanja, kdor je vodil državo. Med polisi sta najbolj znana Sparta in Atene
-
Grška beseda archaios pomeni star. Trajalo je od začetka 8. stoletja do začetka 5. stoletja pr. n. št., mejnika sta prve olimpijske igre leta 776 pr. n. št. in drugi perzijski vdor v Grčijo leta 480 pred našim štetjem.
-
Na Apeninskem polotoku so živela številna ljudstva, eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr.n. st. ustanovilo Rim. Razvila se je mestna država, ki so jo vodili kralji.
-
Leta 509 so izgnali Kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci Rima, pri vladanju sodelovali tako, da so volili svoje voditelje. V rimski republiki so delovale tri veje oblasti: Izvršilna oblast, zakonodajna oblast, sodna oblast.
-
Je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Širši pogled na celoten grški svet bi se lahko začel z jonskim uporom 500 pr. n. št., dogodkom, ki je povzročil prvi perzijski vpad leta 492 pr. n. št. Perzijci so bili poraženi leta 490 pr. n. št. Drugi perzijski vdor leta 481–479 pr. n. št. tudi ni bil uspešen kljub zasedbi večine sodobne Grčije.
-
Grški polisi so se povezali proti svojemu sovražniku Perzijcem. V vojni so zmagali Grki, ker so se bojevali za svojo domovino, svobodo, bili so dobro oboroženi in fizično pripravljeni, imeli so dobre vojaške poveljnike in vojaški načrt, poznali domači teren, povezanost polisov.
-
Aleksander veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda. Ob koncu pohoda je Aleksander, star komaj 33 let, umrl. Njegovi poveljniki so si razdelili imperij in nastalo je več manjših držav.
-
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. (konec klasične dobe) do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države rimskemu imperiju leta 30 pr. n. št.
-
V prvi Punski vojni, so se Punci in Rimljani, spopadli za oblast nad Sicilijo. Ker je Sicilija otok, so se bojevali večinoma na morju, česar pa do nedavnega Rimljani niso poznali, saj niso poznali ladij. Na njihovo veliko srečo, pa je nekega dne pri njih nasedla kartažanska ladja. Po modelu te ladje, so za gradnjo njenih kopij, zapravili ves denar. To jim je omogočalo, da so preko mostov poslali pehoto v napad na sovražne ladje. S pomočjo takih ladij, so Rimljani porazili Punce.
-
Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
-
Številni vojaški uspehi so v drugi polovici 1. stoletju pr. n. st. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju. Po uničenju je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
-
Po smrti Julija Cezarja je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Senat je Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Oktavijan je postal 1. rimski cesar
-
Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku republikanske dobe antičnega Rima , traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
-
V Judeji se je rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju govorijo o tem, da je potoval po Judeji, pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. Po njegovi smrti so njegovi učenci, Apostoli, njegov nauk zapisali v evangeli. Potovali so po Rimskem cesartvu in širili krščansko vero. -
Država razpade na dva dela leta 395
zahodno rimsko cesarstvo – Rim
vzhodno rimsko cesarstvo – Konstantinopel -
Vzhodnorimsko cesartvo v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija ohranjala in gojila dediščino grško rimske krščanske kulture. Pomemben cesar je bil Justinijan v 6. stoletju, vladala je vera Krščanstvo.
-
Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija.
-
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov leta 476 so povzročila propad zahodnega dela rimskega cesarstva.
-
Začne se preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Zavzel je mnoga ozemlja, dal napisat nove zakone(Justinijanov kodeks), prenovil Konstantinopel, dal zgraditi cerkve(Sveta Sofija), šole, bolnice, akvadukte...
-
V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano islam. -
Obsegala je vzhodnji del Samove plemenske zveze. Verovanje je bilo politeistično. Upravno središče je bil Krnski Grad. Vasi so bile povezane v župe, te vodijo župani.
-
Rekonkvista je bila skoraj osem stoletij trajajoči proces osvajanja muslimanskega in mavrskega ozemlja na Iberskem polotoku. Proti arabskim zavojevalcem ozemlja so se bojevala krščanska kraljestva severne Hispanije.
-
Iz zgodovine Karolinske države je najbolj znan kralj Karel Veliki, ki je bil takrat najpomembnejši kralj v zahodni Evropi. Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja.
-
Velika shizma ali veliki razkol v krščanstvu je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
-
Križarske vojne so bile vrsta odprav , ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini, ki so bili pod nadzor muslimanov.
-
Sredi 14.stoletja se je v bogatih italijanskih mestih, ki so bila središča trgovine, pojavilo novo filozofsko idejno gibanje, humanizem, ki je postavilo zanimanje za človeka. Humanisti so svoje ideje črpali iz del antičnih grških in rimskih piscev. Renesančno obdobje je trajalo približno 300 let in se je iz Italije razširilo po vsej Evropi.
-
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Najbolj so se celjski grofje povzdignili za časa Hermana II. Ker so bili takrat Habsburžani v laseh sami s seboj, so bile razmere ugodne za krepitev teženj po samostojnosti raznih velikašev.
-
V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdaj koli prizadela človeštvo. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila. -
Najobsežnejši in najštevilnejši vpadi osmanske vojske so potekali v drugi polovici 15. stoletja. Napadi so bili hitri in nepričakovani. V prvi polovici 16. stoletja, v času velikega pohoda osmanske vojske na Dunaj, je sledilo novo obdobje turških vpadov. Po neuspešnem obleganju Dunaja se je moč vpadov zmanjšala.
-
Prvi tiskarski stroj je izumil Johann Gutenberg. Prvič je tisk začel na Daljnem vzhodu. Prvi znani tiskarskega stroja je bila narejena na Japonskem v 8. Cesarica Shoyoko je zatreti svetih besedil budizmaz kitajski abecede v sanskrtski jezik.
-
- maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Deset let po zavzetju Carigrada so Osmani zavzeli še Bosno in mejo premaknili le na nekaj sto kilometrov od naših krajev.
-
Položaj kmetov se je poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt. Ob turških vpadih so kmetje morali plačati dodatno dajatev za protiturško obrambo Povezali so se v kmečke veze in organizirali kmečke upore. Napadli in ropali so gradove, samostane in župnišča.
Najpomembnejši upori na slovenskem so bili:
-Koroški kmečki upor
-Slovenski kmečki upor
-Hrvaško-slovenski kmečki upor
-Drugi slovenski kmečki upor
-Tolminski kmečki upor -
Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. -
Začne se z Kolumbovim odkritjem Amerike. Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja , velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje
-
Številni misleci, mnogi so bili duhovniki in tesno povezani z Cerkvijo, so kritizirali Cerkev in jo želeli reformirati, imenujemo jih reformatorji. Menili so, da cerkev preveč pozornosti razkošnim zadevam, slabo izobraženi duhovniki, odpustki...Ideje reformatorjev je prevzel in nadgradil nemški duhovnik Martin Luther. Kritiko je zapisal v obliki 95-ih tez.
-
prvi slovenski tiskani knjigi sta bila Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja.
-
Predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela, tega vera.
-
Adam Bohorič je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Zimske urice. Jurij Dalmatin pa je prvi v slovenščino prevedel Sveto pismo.
-
Oblast kralja je bila neomejena, absolutna, odgovoren je bil le Bogu, sam je izdajal zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve, upora kralju so bili vojska, uradništvo in cerkev, kraljeve nasprotnike so celo usmrtili.
-
Razvetljenstvo je miselno-filozofsko gibanje, višek je doživelo v 18.stoletju, najmočnejše je bilo v Franciji. Razvetljenci so poudarjali vero v razum in znanost, red, da, imajo vsi ljudje enake pravice.
-
Marija Terezija je ukazala popis vseh kmečkih in plemiških posesti ter uvedbo obdavčitve posesti glede na dohodke, uvedeno obvezno izobraževanje uradnikov, splošna vojaška obveznost, vpeljane so bile hišne številke...
-
Izumljen je bil prvi parni stroj, ki ga je izumil James Watt, izumljeni so bili tudi drugi stroji. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18.stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki se je povzpel na oblast med francosko revolucijo. Vodil je številne vojaške kampanje in postal cesar Francije leta 1804. Njegova vladavina je bila zaznamovana s širjenjem francoskega imperija in uvedbo številnih reform, vključno z uvedbo civilnega zakonika. Napoleon je bil poražen v bitki pri Waterlooju leta 1815. Po porazu je bil poslan v izgnanstvo na otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu, kjer je leta 1821 tudi umrl.
-
ZDA so se ustanovile leta 1776 po razglasitvi neodvisnosti od Velike Britanije. Danes so ena izmed največjih in najmočnejših držav na svetu z raznoliko kulturo in pomembno vlogo v mednarodni politiki in ekonomiji.
-
Francoska revolucija je bila družbeni in politični preobrat v Franciji, ki se je začel leta 1789. Revolucija je prinesla konec absolutistične monarhije in uvedla republiko, hkrati pa je spodbudila širjenje načel enakosti, svobode in bratstva.
-
Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleon Bonaparte osvojil v letih 1809-1813. Vključevale so del ozemlja sedanje Slovenije, Hrvaške in Bosne ter so bile organizirane v francosko upravno enoto. V času francoske vladavine so bile uvedene nekatere reforme, kot so denimo uvedba sekularizacije cerkvenih lastnin ter uvedba civilnega zakonik. Za slovenijo so pomembne, ker je slovenščina postala enakopraven jezik z nemškim, francoskim in ostalimi jeziki.
-
Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki ga je vodil avstrijski kancler Klemens von Metternich v 19. stoletju. Temeljil je na ideji absolutne monarhije, ki je imela popoln nadzor nad družbenim in političnim življenjem v državi, in uveljavljal represivne ukrepe, kot so cenzura in zatiranje liberalnih idej. Ta politični sistem je trajal od poznih 1810-ih do revolucij leta 1848, ki so zahtevale spremembe v avstrijski politični ureditvi.
-
Kongres svete alianse v Ljubljani je bil zasedanje voditeljev evropskih držav, ki se je odvijalo leta 1821 na Dunaju in v Ljubljani. Namen zasedanja je bilo krepitev absolutistične oblasti po evropskih državah, predvsem v boju proti revolucionarnim gibanjem. Na kongresu je sodeloval tudi avstrijski kancler Metternich, ki je bil eden od vodilnih akterjev v kongresnem procesu.
-
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času svoje vladavine je bil vpleten v številne politične in vojaške konflikte, kot so italijanska in prusko-avstrijska vojna ter prva svetovna vojna. Bil je znan po svojem konservativnem političnem prepričanju in močni volji za ohranjanje avstrijskega imperija, kljub različnim notranjim in zunanjim izzivom.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih nemirov in revolucionarnih gibanj v Evropi v letih 1848-1849, ki so se borila za demokratične spremembe in nacionalno osvoboditev. V tem obdobju je tudi prišlo do začetkov organiziranja slovenskega narodnega gibanja, ki je pozneje vodilo do ustanovitve Zedinjene Slovenije leta 1918. Zedinjena Slovenija je bila politični koncept, ki je zagovarjal združitev vseh slovenskih dežel v eno državo, kar se je uresničilo po koncu prve svetovne vojne.
-
Bachov absolutizem je bil politični sistem, ki ga je vodil avstrijski politik Alexander von Bach v drugi polovici 19. stoletja. Sistem je bil zasnovan na ideji centralizirane države, kjer so bile vse odločitve sprejete na dunajskem dvoru. Bach je uveljavljal represivne ukrepe, kot so ukinitev samouprave in uvedba nadzora nad mediji ter šolstvom. Ta politični sistem je bil močno kritiziran s strani liberalnih in nacionalnih gibanj v Avstriji.
-
V drugi polovici 19.stoletja je sledila druga industrijska revolucija z novimi izumi in tehničnimi izboljšavami: prvi avtomobil, novi veri energije so postali plin, elektrika in nafta, proizvodnja z tekočim trakom, rast bank...
-
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 z združitvijo večine italijanskih držav v eno državo. Gibanje za italijansko združitev, ki ga je vodil Giuseppe Garibaldi, je bilo osredotočeno na idejo enotne italijanske države, ki bi vključevala večino italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila ustanovljena pod vodstvom prvega kralja Viktorja Emanuela II. in je postala močna sila v Evropi. -
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 ter je bila vojaški spopad med konfederacijskimi državami, ki so zagovarjale pravico do suženjstva, in zvezo severnih držav, ki so si prizadevale za njegovo odpravo. Vojaški spopad je prinesel smrt več kot 600.000 ljudi, sprožil pa je tudi družbeni, politični in gospodarski preobrat v ZDA.
-
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 kot dvojna monarhija pod skupnim vodstvom avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in madžarskega kralja Franca Jožefa. Bila je sestavljena iz različnih etničnih skupin in držav, vključno z Avstrijo,Madžarsko,Češko,Slovaško,Hrvaško in druge. Monarhija je imela politični sistem, ki je bil namenjen ohranjanju stabilnosti in enotnosti države, vendar so se etnični konflikti še naprej stopnjevali in prispevali k njenemu propadu v prvi svetovni vojni.
-
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi Prusije nad Francijo. Cesarstvo je združilo večino nemških držav pod vodstvom pruskega kralja Viljema I., ki je bil okronan za nemškega cesarja. Cesarstvo je bilo vplivna sila v Evropi vse do svojega propada po prvi svetovni vojni.
-
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, znan predvsem po svoji vlogi v začetku 20. stoletja pri utrditvi slovenske narodne zavesti v zgornjem Posočju in Kranjski ter v boju za severno mejo Slovenije. Najbolj je znan po svojem dejanju 23. novembra 1918, ko je s svojimi prostovoljci zasedel Maribor in s tem preprečil poskus avstrijske vojske, da bi mesto priključili k Avstriji.
-
Atentat na Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je bil sprožilni dogodek prve svetovne vojne. Atentator Gavrilo Princip je ustrelil prestolonaslednika in njegovo ženo Sofijo, kar je povzročilo mednarodno krizo. Avstro-Ogrska je nato sprožila vojaško kampanjo proti Srbiji, kar je vodilo v vojno med večino evropskih držav.
-
Prva svetovna vojna je trajala od leta 1914 do 1918 in je bila največja vojna v zgodovini do takrat. V vojni so sodelovale večine velikih držav sveta, končala se je z več kot 10 milijoni smrtnih žrtev in prinesla je velike politične spremembe v Evropi ter posledično vplivala na dogajanje v svetu.
-
Soška fronta je bila edina fronta prve svetovne vojne, ki je potekala na ozemlju današnje Slovenije. Potekala je med leti 1915 in 1917 med Avstro-Ogrsko in Italijo ter prinesla veliko človeških in materialnih žrtev. Fronta je bila tudi ena izmed najbolj krvavih in neuspešnih operacij na obeh straneh.
-
Ruska revolucija se je začela leta 1917 s februarsko revolucijo, ki je odstranila carja Nikolaja II. in ustanovila začasno vlado. Oktobrska revolucija istega leta, ki jo je vodil Vladimir Lenin, pa je vodila do ustanovitve prve socialistične države na svetu, Sovjetske zveze.
-
-
SHS ali Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na področju nekdanje avstro-ogrske monarhije. Ustanovljena je bila leta 1918, kot združitev prej različnih držav in narodov, vendar je bila polna političnih napetosti in notranjih konfliktov, ki so vplivali na njeno kratko življenje. Država se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. -
Jugoslavija je bila država v jugovzhodni Evropi, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne. Sestavljala jo je zveza šestih socialističnih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije. V svoji zgodovini je Jugoslavija doživela veliko političnih, gospodarskih in družbenih sprememb, vključno z vlogo v drugi svetovni vojni, odcepitvijo Hrvaške in Slovenije ter končno razpadom leta 1991.
-
Pariška mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so zavezniki določili nove meje in pogoje za Versajski mirovni sporazum s poraženo Nemčijo ter razdelili ozemlja nekdanjih imperijev. Konferenca je bila tudi pomembna za ustanovitev Mednarodne zveze narodov, predhodnice Organizacije združenih narodov.
-
Zlati dvajseti leta so se začela po koncu prve svetovne vojne in trajala v 20. letih 20. stoletja. Bilo je obdobje gospodarske rasti, družbene svobode in kulturnega razcveta na Zahodu. Kljub temu so bila ta leta zaznamovana tudi s številnimi političnimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, ki so vodili do gospodarske krize in vzpona fašizma in nacizma v 30. letih.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko. Podpisana je bila leta 1920 v Versaillesu in je močno oklestila ozemlje in gospodarsko moč Madžarske ter ji naložila visoke reparacije. Pogodba je vplivala na zgodovino Madžarske in širšega območja Srednje Evrope ter je še danes predmet razprav in spominov.
-
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo 10. oktobra 1920 na ozemlju Koroškega, da bi določili, ali bo regija ostala pri Avstriji ali se pridružila novonastali Kraljevini SHS. Po razdelitvi ozemlja v dve volilni enoti je večina glasovala za priključitev Avstriji, medtem ko je manjši del glasoval za pripadnost SHS. Kljub temu so se v naslednjih letih pojavile politične napetosti in konflikti, povezani z etničnimi in kulturnimi razlikami med nemškimi in slovenskimi prebivalci Koroške.
-
Stalinizem je bila politična ideologija in praksa, ki se je razvila v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josefa Stalina v obdobju med letoma 1920 in 1950. Ta ideologija je vključevala močno centralizacijo politične in gospodarske moči, kolektivizacijo kmetijstva, industrijsko rast in politični teror proti nasprotnikom režima.
-
Fašizem je politična ideologija, ki se je razvila v Italiji v 20. letih 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Temeljila je na nacionalizmu, avtoritarnosti in kultu osebnosti voditelja. Mussolini je vzpostavil diktaturo, ki je vključevala kontroliranje medijev, izločanje političnih nasprotnikov in vzpostavitev gospodarskega sistema corporativism. Vodil je Italijo v drugi svetovni vojni na strani osi, dokler ga niso leta 1943 odstavili.
-
Velika gospodarska kriza se je začela leta 1929 v ZDA in se razširila po vsem svetu. Bila je najhujša gospodarska kriza v zgodovini, ki je povzročila množično brezposelnost, propad podjetij in bank ter revščino milijonov ljudi. Vplivala je na politično in družbeno dogajanje ter prispevala k vzponu fašizma in nacizma v Evropi.
-
Nacizem je bila totalitarna politična ideologija, ki se je razvila v Nemčiji v 20. letih 20. stoletja pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Temeljila je na rasizmu, nacionalizmu in avtoritarnosti. Hitler je vzpostavil diktaturo, ki je vključevala nadzor medijev, izločanje političnih nasprotnikov in sprejem rasnih zakonov. Nacisti so sprožili drugo svetovno vojno in izvajali holokavst, ki je terjal milijone življenj.
-
Španska državljanska vojna je trajala od leta 1936 do 1939 in je bila boj med nacionalističnimi in republikanskimi silami v Španiji. Nacionalisti, ki jih je vodil Francisco Franco, so zmagali in uvedli dolgo obdobje diktature v Španiji.
-
Druga svetovna vojna je trajala od leta 1939 do 1945 in je bila najbolj razsežen spopad v zgodovini človeštva. V vojni so sodelovale večine velesil tistega časa, vključno z Nemčijo, Japonsko in Italijo na eni strani ter ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo na drugi strani. Vojna je prinesla milijone smrtnih žrtev in pustila trajne posledice na svetu.
-
Napad na Jugoslavijo se je zgodil 6. aprila 1941, ko so nemške in italijanske sile hkrati napadle Jugoslavijo. Napad je bil del nacistične strategije osvojitve Balkana in je trajal le nekaj tednov, saj je bila Jugoslavija hitro premagana. Po zasedbi je bila država razdeljena med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo.
-
Jugoslavija je bila država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1918 do 1992. Sestavljala jo je več narodnosti in je bila znana po svoji samoupravni socialistični ekonomiji ter neuvrščenosti v mednarodni politiki. Jugoslavija je doživela različne politične in gospodarske izzive, vključno s socialnimi napetostmi, političnim nasiljem in končno razpadom države.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne, da bi ohranila mednarodni mir in varnost ter spodbujala mednarodno sodelovanje na različnih področjih.
-
Hladna vojna je bil dolgotrajen politični in ideološki konflikt med ZDA in njenimi zaveznicami na eni strani ter Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami na drugi strani po drugi svetovni vojni. Konflikt se je zaostril zaradi različnih ideoloških in gospodarskih sistemov, kjer so ZDA zagovarjale kapitalizem, Sovjetska zveza pa komunizem. Hladna vojna se je končala leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza.
-
Korejska vojna je bila oborožen spopad med Severno Korejo, ki je bila pod vplivom Kitajske in Sovjetske zveze, ter Južno Korejo, ki jo je podpirala ZDA. Vojaške operacije so se začele leta 1950 in trajale tri leta, s prekinitvijo ognja leta 1953. Vojaški spopad ni prinesel nobene jasne zmage, Korejski polotok pa je ostal razdeljen na Severno in Južno Korejo.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska institucija za povezovanje držav po drugi svetovni vojni. Cilj je bil povečati gospodarsko sodelovanje in preprečiti nadaljnje vojne med državami, ki so proizvajale premog in jeklo. ESKPJ je pozneje postala predhodnica Evropske unije in igrala ključno vlogo pri ustanavljanju enotnega evropskega trga ter razvoju skupne evropske politike. -
Londonski memorandum je bil sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo leta 1945, ki je določal omejitve glede proizvodnje in razvoja jedrskega orožja ter njegove uporabe v prihodnosti. Memorandum je bil prvi pomemben korak k nadzoru jedrskega orožja in je odprl pot k poznejšim pogajanjem in sporazumom med državami. Kljub temu so države kmalu začele razvijati jedrske arzenale in memorandum ni uspel preprečiti jedrskega orožja.
-
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno leta 1961 kot platforma držav, ki niso bile pod vplivom ZDA ali Sovjetske zveze med hladno vojno. Gibanje je zastopalo 25 držav v Aziji, Afriki in Južni Ameriki ter si prizadevalo za neodvisnost, samoodločbo, razvoj in ohranitev svetovnega miru. Gibanje je postalo pomembno v mednarodni politiki in igralo vlogo pri preprečevanju širjenja vojne in vzpostavljanju novih mednarodnih pravil.
-
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot nadgradnja Evropske skupnosti za premog in jeklo. Cilj EGS-a je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami in olajšati prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile.
-
Kubanska kriza je bila vojaška in politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ko je Sovjetska zveza postavila jedrske rakete na Kubi. ZDA so odgovorile z blokado Kube, kar je skoraj privedlo do vojaškega spopada. Kriza se je rešila z dogovorom med državama, da bosta umaknili jedrske rakete iz Kube in Turčije ter se strinjali s tem, da ne bosta več neposredno ogrožali druga drugega z jedrskim orožjem.
-
Vietnamska vojna je bila oborožen konflikt med Severnim Vietnamom, ki ga je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza, in Južnim Vietnamom, ki ga je podpirala ZDA. Vojaške operacije so se začele leta 1955 in trajale do leta 1975, ko je Severni Vietnam zmagal in oblikoval Socialistično republiko Vietnam. Vojaški spopad je bil zaznamovan z uporabo guerilskih taktik in uničujočimi posledicami za civilno prebivalstvo.
-
to se ni zgodilo
-
-
Vojna je trajala 10 dni, zmaga Slovencev.
-
Evropska unija je nastala kot posledica postopnega povezovanja evropskih držav po drugi svetovni vojni. Začetki segajo v leto 1951, ko je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, nadaljnje integracije pa so sledile z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti leta 1957 in Evropske skupnosti za atomsko energijo leta 1958. Po širitvah in reformah se je EU razvila v politično in ekonomsko unijo, ki združuje 27 evropskih držav.
-
Slovenija se priključi v NATO
-
Slovenija se pridruži EU -
Slovenija dobi euro kot denarno valuto, šengensko mejo... -
-
COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2 in se kaže z respiratornimi simptomi ter lahko povzroči resne zaplete pri nekaterih bolnikih. Med epidemijo se je odvijala vojna med zelenimi in vijolčnimi vesolci v GTA5.