ZGO

By Hvaljo
  • 250,000 BCE

    Prazgodovina

  • Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

    Prazgodovina

    Obdobje od pojava človečnjakov od pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine
  • 4000 BCE

    Stari vek

  • Period: 4000 BCE to 476 BCE

    Stari vek

    Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
  • 3500 BCE

    nastanek prvih civilizacij

    Ena od najzgodnejših civilizacij je bila sumerska civilizacija, ki se je razvila v dolini reke Evfrat v Mezopotamiji okoli leta 4000 pr. n. št. Sumerci so razvili pisavo, zgradili velika mesta in izboljšali svoje kmetijske tehnike, kar je omogočilo razcvet njihove civilizacije.
  • 800 BCE

    nastanek grških polisov

    Grški polisi, tudi znani kot mesta-države, so nastali v 8. stoletju pr. n. št. na ozemlju današnje Grčije. Polisi so bila majhna mestna središča, ki so se razvila iz naselbin v okolici Akropole. Te naselbine so se začele združevati zaradi različnih vzrokov, kot so ekonomski, kulturni in politični.
  • 776 BCE

    arhaicna Grčija

    Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. To je bilo obdobje, ko se je Grčija ponovno začela dvigovati po dolgem obdobju stagnacije, ki je sledilo padcu Mikenščine in grški temni dobi.
  • 500 BCE

    klasična grčija

    Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se običajno razteza od konca 6. stoletja pr. n. št. do smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z velikim razcvetom grške kulture, umetnosti, filozofije, politike in znanosti.
  • 499 BCE

    grško-perzijske vojne

    Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so imele velik vpliv na zgodovino Grčije in celotnega Zahodnega sveta.
  • 476 BCE

    Srednji vek

  • Period: 476 BCE to 1492

    Srednji vek

    Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
  • 380 BCE

    krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu

    Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vladavino cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju n. št. Konstantin je bil eden od prvih cesarjev, ki je sprejel krščanstvo in ga začel aktivno podpirati.
  • 356 BCE

    aleksander veliki

    Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. in je postal eden največjih vojskovodij in osvajalcev v zgodovini. Rodil se je leta 356 pr. n. št. kot sin makedonskega kralja Filipa II. in očetu nasledil prestol leta 336 pr. n. št., ko je bil umorjen.
  • 323 BCE

    helenisticna grcija

    Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se običajno razteza od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do ustanovitve rimskega cesarstva leta 31 pr. n. št. Po Aleksandrovi smrti se je njegovo ogromno cesarstvo razpadlo na različne grške in vzhodne kraljestva, ki so se borila za nadzor nad ozemljem.
  • 264 BCE

    punske vojne

    Punske vojne so bile tri vojne, ki so se odvijale med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Kartagina je bila pomorska in trgovska sila, ki se je razširila po delih Sredozemlja, Rim pa je bil v tistem času dominantna sila v osrednjem delu Italije.
  • 100 BCE

    gaj julij cezar

    Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je živel med letoma 100 pr. n. št. in 44 pr. n. št. Velja za enega največjih rimskih voditeljev in je igral ključno vlogo pri vzponu Rimskega imperija.
  • 63 BCE

    gaj oktavijan avgust

    Gaj Oktavijan, kasneje poznan kot Avgust, je bil rimski politik in vojskovodja, ki je živel med letoma 63 pr. n. št. in 14 n. št. Velja za enega najpomembnejših rimskih cesarjev, saj je bil ustanovitelj Rimskega cesarstva in dolgo časa vladal Rimskemu imperiju.
  • 27 BCE

    rimsko cesarstvo

    Rimsko cesarstvo je bilo veliko in razširjeno obdobje rimske zgodovine, ki je trajalo od leta 27 pr. n. št., ko je bil ustanovljen cesarstvo, do leta 476 n. št., ko je zahodno rimske cesarstvo propadlo. Cesarstvo je bilo znano po svoji organiziranosti, gradbenih dosežkih in pravnem sistemu, ki je postal temelj za sodobno pravo.
  • 1 CE

    zacetek krščanstva

    Začetki krščanstva segajo v Judejo v 1. stoletju n. št., kjer je bil Jezus Kristus učitelj in mesija, ki je učil ljudi o ljubezni do Boga in bližnjega ter o pomenu odpuščanja grehov. Jezus je zbral skupino učencev, ki so ga spremljali in se učili od njega, ter izvajal čudeže, ki so ljudem dokazovali njegovo božansko poslanstvo.
  • 146

    rimska grčija

    Rimska Grčija se nanaša na obdobje zgodovine, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo. To obdobje se začne leta 146 pr. n. št., ko so Rimljani osvojili Grčijo in razglasili provinco Achaea, ki je zajemala večino grških mestnih držav. Kljub osvojitvi in prevladi Rima pa je grška kultura, umetnost in filozofija ostala pomemben vpliv na Rimsko cesarstvo.
  • 324

    bizatinsko cesarstvo

    Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu Rimskega cesarstva na Zahodu leta 476 n. št. in je trajalo do leta 1453, ko je Konstantinopel padel pod osmansko oblast. Ime "Bizanc" izvira iz stare grške kolonije Byzantium, ki se je nahajala na mestu današnjega Istanbula.
  • 324

    rimski imperij se razdeli na z in v del

    Leta 395 n. št. se je Rimski imperij razdelil na dva dela: Zahodni in Vzhodni rimski imperij. Razlog za delitev je bil predvsem v politični in gospodarski nestabilnosti imperija ter različnih interesi med Vzhodom in Zahodom.
  • 476

    propad zahodnega dela rimskega cesarstva

    Propad zahodnega dela rimskega cesarstva je bil kompleksen proces, ki se je začel v 4. stoletju n. št. in dosegel svoj vrhunec s padcem Rima leta 476 n. št.
  • 527

    cesar justinijan I.

    Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n. št. V svojem času je poskušal obnoviti starodavno veličino Rimsko cesarstvo, tako da je izvedel vrsto vojaških pohodov, reform in gradbenih projektov.
  • 622

    zacetek islama

    Islam se je začel v 7. stoletju na Arabskem polotoku, ko je prerok Mohamed prejel božja razodetja in jih zapisal v Koran. Mohamed je bil rojen v Meki v 570 n. št. in se je od mladih let posvetil duhovnemu življenju. Leta 610 n. št. je v votlini na gori Hira prejel prvo razodetje od Boga in nadaljeval z zbiranjem drugih razodetij, ki so sestavljala Koran.
  • 623

    karantanija

    Karantanija je bila zgodovinska pokrajina, ki se je nahajala na ozemlju današnje Slovenije in dela Avstrije v 7. in 8. stoletju. Ime pokrajine izvira iz imena plemena Karantancev, ki so živeli na tem območju.
  • 711

    rekonkvista

    Rekonkvista (špansko za "osvajanje nazaj") je bil obdobje v srednjeveški Španiji, ki se je začelo v 8. stoletju z invazijo muslimanskega kalifata in se končalo v 15. stoletju s padcem zadnjega muslimanskega emirata v Granadi. Gre za obdobje stalnih bojev med kristjani in muslimani za prevlado nad Iberskim polotokom.
  • 753

    ustanovitev rima

    Rim naj bi bil po legendi ustanovljen leta 753 pr. n. št. po naročilu dveh bratov, Romula in Rema, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljeno mesto. Po legendi sta bila oba brata hranjena in dojena s strani volkulje, kar je simboliziralo njihovo povezanost z naravo.
  • 800

    kronanje karla velika za rimskega cesarja

    Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja se je zgodilo leta 800 na božični dan v baziliki Svetega Petra v Rimu. Papa Leon III. je kronal Karla Velikega, ki je bil tedaj frankovski kralj, za rimskega cesarja. S tem se je obnovilo cesarstvo na Zahodu, ki je bilo v zatonu po propadu zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju.
  • 1054

    velika shizma

    Velika shizma se je zgodila v 11. stoletju in je pomenila ločitev med Katoliško cerkvijo na Zahodu in Pravoslavno cerkvijo na Vzhodu.
    Osrednji sporni problem je bil vprašanje o pristojnosti papeža v Rimu in patriarha v Konstantinoplu. Papeži v Rimu so zahtevali absolutno oblast nad celotno krščansko Cerkvijo, medtem ko so patriarhi v Konstantinoplu trdili, da imajo enako pravico do oblasti.
  • 1095

    križarske vojne

    Križarske vojne so bile serija oboroženih konfliktov med krščanskimi državami Zahoda in muslimanskimi državami Vzhoda, ki so potekale med 11. in 13. stoletjem. Namen križarskih vojn je bil osvoboditi Sveto deželo (danšnjo Palestino in Izrael), ki je bila pod muslimansko oblastjo.
  • 1120

    grška temna doba

    Grška temna doba označuje obdobje grške zgodovine med padcem Mikenščine in nastankom antične grške civilizacije. To obdobje se običajno datira med 11. in 8. stoletjem pr. n. št.
  • 1300

    humanizem in renesansa

    Humanizem in renesansa sta bila kulturni in intelektualni gibanji, ki sta se začeli v 14. in 15. stoletju v Italiji in se kasneje razširila po Evropi. Oba gibanja sta imela pomemben vpliv na umetnost, znanost, filozofijo, religijo in družbene strukture.
  • 1322

    celjski grofje

    Celjski grofje so bili vplivna srednjeveška plemiška družina, ki je vladala na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel v 14. in 15. stoletju. Njihova pomembnost izhaja iz vloge, ki so jo imeli v zgodovini slovenskih dežel ter v Srednji Evropi.
  • 1348

    epidemija kuge

    Epidemija kuge, imenovana tudi Črna smrt, je bila najhujša pandemija v zgodovini človeštva. Pojavila se je v srednjem veku v 14. stoletju in se v nekaj letih razširila po večjem delu Evrope, Azije in Afrike.
  • 1408

    truški vpadi

    Turški vpadi so bili serija invazij nomadskih turških plemen na Bizantinsko cesarstvo, ki so se začeli v 11. stoletju. Prvi turški vpad se je zgodil leta 1048, ko so se turška plemena pojavila v Armeniji in osvojila mesto Ani. Nadaljnji vpadi so sledili v naslednjih letih, vključno z bitko pri Manzikertu leta 1071, v kateri so Turki premagali bizantinske sile in pridobili nadzor nad velikim delom Anatolije.
  • 1450

    izum tiskarskega stroja

    Tiskarski stroj je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg okoli leta 1440. Njegov tiskarski stroj je omogočil hitro in učinkovito tiskanje knjig in drugih publikacij, ki so bile prej ročno prepisane. S tiskarskim strojem je bilo mogoče proizvajati knjige v večjih količinah in jih ponujati po nižjih cenah, kar je omogočilo večjemu številu ljudi, da si jih privošči.
  • 1453

    turško zavzetje konstantinopla

    Turško zavzetje Konstantinopla je bil dogodek, ki se je zgodil leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel, takratno prestolnico Vzhodnega rimskega oz. Bizantinskega cesarstva. S tem se je končalo več kot tisočletje vladavine Rimskega cesarstva in njegovih naslednikov v Konstantinoplu.
  • 1478

    kmečki upori

    Kmečki upori so bili serija uporov in vstaj kmečkega prebivalstva v srednjem veku in zgodnji dobi novega veka v Evropi. Najbolj znani kmečki upori so se zgodili v 14. in 15. stoletju na območju današnje Nemčije, Francije, Anglije in drugih evropskih držav.
  • 1492

    kolumbovo odkritje amerike

    Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski pomorščak Krištof Kolumb, ki je delal za špansko kraljevo družino, zapustil Španijo in se odpravil na zahod, v iskanju nove morske poti do Indije.
  • Period: 1492 to

    Novi vek

    Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje
  • 1517

    reformacija

    Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Zahodni Evropi, ki je kritiziralo in pozivalo k reformi katoliške cerkve. Gibanje se je začelo s kritiko prodaje odpustkov in se nadaljevalo s kritiko drugih vidikov cerkvene prakse, kot so maščevanja, celibat duhovnikov in obredna praksa.
  • 1550

    prvi slovenski tiskani knjigi

    Prvi slovenski tiskani knjigi sta "Katekizem" in "Abecednik", ki ju je leta 1550 v Tübingenu na nemškem ozemlju natisnil slovenski protestantski pisec in prevajalec Primož Trubar. "Katekizem" je bil verski priročnik za poučevanje v slovenskem jeziku, "Abecednik" pa je bil prva slovenska abecedna knjiga, ki je služila za učenje branja in pisanja.
  • 1555

    augsburški verski mir

    Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Mir je bil sklenjen kot odgovor na verske spore in nasilje med katoliško in protestantsko stranjo v cesarstvu.

  • prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino

    Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta delo protestantskega duhovnika Primoža Trubarja. Prvo slovensko slovnico z naslovom "Cerkovni glas končno slovenski" je izdal leta 1550 v Wittenbergu, kjer se je Trubar učil in deloval. Leta 1555 je nato izdal prvi slovenski prevod Svetega pisma, ki se imenuje "Cerkovna ordninga".

  • ludvik XIV. in absulotizem

    Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Znano je, da je uveljavil absolutistični režim, kar pomeni, da je imel popolno oblast v svojih rokah in je bil neposredno odgovoren samo Bogu.

  • razsvetljenstvo

    Razsvetljenstvo je bilo obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 17. stoletju in trajalo do konca 18. stoletja. Gre za intelektualno gibanje, ki se je najprej pojavilo v zahodni Evropi, nato pa se je razširilo po celem svetu. Razsvetljenstvo je zagovarjalo znanost, razum, svobodo in enakost, nasprotujoč se temu, kar je videlo kot nevednost, nestrpnost, versko fanatizem in absolutno oblast.

  • marija terezija

    Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Veljala je za eno najmočnejših vladaric v zgodovini in je uvedla številne reforme, ki so modernizirale Avstrijo in jo okrepile kot državo.

  • prva industrijska revolucija

    Prva industrijska revolucija je bila obdobje gospodarskega razvoja v 18. in zgodnjem 19. stoletju, ki se je začelo v Angliji in se kasneje razširilo v druge dele sveta. V tem obdobju so bile izumljene številne nove tehnologije in izboljšane obstoječe, kar je omogočilo prehod iz ročne proizvodnje k strojni proizvodnji.

  • napolen bonaparte

    Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski general, ki je prevzel oblast s krvavim državnim udarom in postal prvi konzul, kasneje pa cesar. Velja za enega najbolj kontroverznih voditeljev v zgodovini. Svojo moč je krepil z uspešnimi vojaškimi pohodi in osvajanjem novih ozemelj, a je njegova nadvlada na koncu zelo oslabela zaradi porazov v vojni s koalicijo evropskih držav.

  • nastanek zda

    Nastanek ZDA se lahko sledi nazaj do konca 16. stoletja, ko so se evropski raziskovalci in naseljenci začeli naseljevati na območju, ki ga danes poznamo kot Severno Ameriko. Prvi stalni naseljenci v ZDA so bili angleški Puritanci, ki so se naselili v Massachusettsu v začetku 17. stoletja. Kasneje so se na tem območju naselili tudi drugi Evropejci, kot so Nizozemci, Švedi in Francozi.

  • francoska revolucija

    Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Revolucija se je začela s padcem Bastilje, ki je bila simbol francoske absolutne monarhije, ter sprožila številne reforme in spremembe v družbeni in politični strukturi Francije.

  • ilirske province

    Ilirske province so bile območje na Balkanu, ki ga je Napoleonovo Francosko cesarstvo zasedlo med leti 1809 in 1813. Območje je zajemalo današnjo Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter del Srbije. Cilj Ilirskih provinc je bil združiti različna plemena pod eno vladavino, po francoskem vzoru pa so bile ustanovljene tudi sodne, upravne in izobraževalne institucije.

  • metternichov absolutizem

    Ilirske province so bile območje na Balkanu, ki ga je Napoleonovo Francosko cesarstvo zasedlo med leti 1809 in 1813. Območje je zajemalo današnjo Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter del Srbije. Cilj Ilirskih provinc je bil združiti različna plemena pod eno vladavino, po francoskem vzoru pa so bile ustanovljene tudi sodne, upravne in izobraževalne institucije.

  • kongres svete alianse v ljubljani

    Kongres Svete alianse v Ljubljani se je odvijal med 26. aprilom in 12. majem leta 1821. Gre za mednarodni dogodek, na katerem so se sestali predstavniki držav članic Svete alianse, ki so se zavzemale za ohranitev konservativnega reda in absolutistične oblasti po Evropi. Ljubljana je bila izbrana kot prizorišče zaradi svoje strateške lege na križišču med vzhodom in zahodom ter zaradi dejstva, da je bila v tistem času del avstrijskega cesarstva.

  • franc jožef I.

    Francoz Jožef I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. V času svojega vladanja je bil soočen s številnimi izzivi, vključno s pobudami za demokratične reforme, nacionalnimi gibanji in konflikti s sosednjimi državami. Njegova vladavina je zaznamovala tudi hitra industrializacija, urbanizacija in modernizacija avstrijskega cesarstva.

  • pomlad narodov in zedinjena slovenija

    Pomlad narodov je bilo obdobje v evropski zgodovini v drugi polovici 19. stoletja, ko so se pojavili številni nacionalni in državotvorni gibanji. Tudi na ozemlju današnje Slovenije so se pojavila taka gibanja. Leta 1848 so se v Ljubljani zbrali predstavniki slovenskih dežel ter sprejeli sklep o združitvi v eno politično celoto, kar je bil prvi korak k ustanovitvi Zedinjene Slovenije.

  • bachov absolutizem

    Bachov absolutizem se nanaša na politično obdobje v Avstriji, ki je trajalo med letoma 1848 in 1859. Ime izhaja po ime barona Alexandra von Bacha, ki je bil minister notranjih zadev pod cesarjem Ferdinandom I. Bachov absolutizem je sledil revolucijam leta 1848, ko so se v Evropi pojavile liberalne ideje o demokraciji, enakosti in svobodi.

  • druga industrijska revolucija

    Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in se nadaljevala do začetka 20. stoletja. V tem obdobju so se zgodile pomembne spremembe v tehnološkem in gospodarskem razvoju, kar je imelo pomembne posledice za celoten svet.

  • ameriška državljanska vojna

    Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oboroženi spopad med Severnimi in Južnimi državami ZDA zaradi različnih ekonomskih in političnih stališč ter odnosov do suženjstva. Severne države so zastopale industrializirani sever, ki je bil proti suženjstvu, medtem ko so južne države, imenovane tudi Konfederacija, zagovarjale nadaljevanje suženjstva. Vojna je imela velik vpliv na zgodovino ZDA, saj je pripeljala do razglasitve konca suženjstva in krepitve moči zvezne vlade.

  • nastanek kraljevine italije

    Nastanek Kraljevine Italije je bil posledica združevanja Italijanskih držav v enotno kraljevino pod vodstvom Sardinskega kralja Viktorja Emanuela II. Proces združevanja se je začel v 19. stoletju in je bil končan leta 1870, ko je bil osvojen tudi Papeški državi, ki je do tedaj obvladovala osrednji del Italije. Začetki združevanja segajo v leto 1815 in kongres Dunaja, ko so se po Napoleonovem porazu ponovno vzpostavile monarhije in Avstrija je obdržala nadzor nad severnim delom Italije.

  • nastanek avstro-ogrske

    Nastanek Avstro-Ogrske sega v leto 1867, ko je bil sklenjen avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijo in Madžarsko v dvojno monarhijo. Avstro-Ogrska je tako postala ena od največjih in najpomembnejših držav Evrope v drugi polovici 19. stoletja. Združitev je bila posledica političnih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov, kot so naraščajoči nacionalizmi v obeh državah ter gospodarska korist, ki jo je prinesla združitev.

  • nastanek nemškega cesarstva

    Nastanek nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila ustanovljena nemška država po pruski zmagi nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Pruski kralj Viljem I. je bil okronan za nemškega cesarja v dvorani ogledal v palači Versailles v Franciji. Cesarstvo je združilo večino tedanjih nemških držav pod vodstvom Prusije in postalo ena od vodilnih evropskih sil. Vodilno vlogo v Nemčiji so prevzeli Prusi in njihov kansler Otto von Bismarck, ki je igral pomembno vlogo pri ustanovitvi cesarstva.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister, znan tudi kot Rudolf Maister - Vojanov, je bil slovenski general, pesnik, kulturni delavec in politik. Rojen je bil 29. marca 1874 v Kamniku, ki je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko monarhijo.

  • Moderna doba

    Moderna doba

  • Novi vek

  • Period: to

    Moderna doba

    Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna je bila globalni vojaški konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Konflikt je vključeval veliko število držav in je imel širok vpliv na politične, gospodarske in družbene razmere po vsem svetu.

  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    Med obiskom Sarajeva sta Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo obiskala članov črnorokega gibanja, Gavrila Principa, uspelo mu je ustreliti prestolonaslednika in njegovo ženo. Ta dogodek je imel obsežne politične posledice, ki so privedle do različnih mednarodnih napetosti med državami v Evropi in nato izbruhnilo v vojno.
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Soška fronta je bila ena od ključnih bojišč med Prvo svetovno vojno. Nahajala se je med Italijo in Avstro-Ogrsko ter je potekala vzdolž reke Soče, ki se razteza med Julijskimi Alpami v Italiji in Karavankami v Sloveniji. Fronta je obstajala med letoma 1915 in 1917 ter je bila ena najbolj trdovratnih in krvavih front v vojni.

  • RUSKA REVOLUCIJA

    Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji med letoma 1917 in 1923. Ta revolucija je vodila do padca ruske monarhije, konca carskega režima in vzpostavitve komunistične oblasti pod vodstvom boljševikov.

  • DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina SHS (Serbo-Croat-Slovene Kingdom) ali Jugoslavija, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Ideja o združeni državi za Slovence, Hrvate in Srbe se je začela oblikovati že med vojno, ko so se pojavile nacionalne in osvobodilne težnje.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Kraljevina SHS (Država Slovencev, Hrvatov in Srbov) je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Ustanovljena je bila na podlagi ideje o združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo.
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu po koncu Prve svetovne vojne. Cilj konference je bil določiti pogoje miru in oblikovati novo evropsko politično in teritorialno ureditev po koncu vojne.

  • KOROŠKI PLEBISCIT

    Koroški plebiscit je bil referendum, ki je bil izveden leta 1920, da bi določil priključitev avstrijske pokrajine Koroške k Avstriji ali Kraljevini SHS (Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov), kasneje preimenovani v Jugoslavijo.

  • TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    Trianoonska pogodba, podpisana 4. junija 1920 v pariškem predmestju Trianon, je bila mirovna pogodba med zmagovalnimi zavezniki in Ogrsko po koncu prve svetovne vojne. Ta pogodba je določila nove meje v regiji in priznala samostojnost novih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske.
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Zlata dvajseta leta je izraz, ki se nanaša na obdobje ekonomskega in kulturnega razcveta v Združenih državah Amerike med približno letoma 1920 in 1929. To obdobje je sledilo koncu Prve svetovne vojne in predstavljalo obdobje gospodarskega blagostanja, hitrega gospodarskega rasti, družbenih sprememb in kulturnega preporoda.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem v Italiji je politično gibanje in totalitarni režim, ki je vladal v Italiji med letoma 1922 in 1943. Fašizem je nastal pod vodstvom Benita Mussolinija, ki je ustanovil Nacionalno fašistično stranko leta 1919.
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem se nanaša na politični sistem in vodstvo, ki ga je izvajal Joseph Stalin v Sovjetski zvezi med letoma 1924 in 1953. Stalin je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in kasneje prevzel vodstvo države.

  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    bila ena najhujših gospodarskih kriz v zgodovini. Velika gospodarska kriza se je začela leta 1929 z borznim zlomom na Wall Streetu v New Yorku in se nato razširila po vsem svetu, povzročajoč izredno globoko in dolgotrajno gospodarsko recesijo.
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacizem v Nemčiji je bil politični ideologija in totalitarni režim, ki je vladal v Nemčiji med letoma 1933 in 1945. Nacistični režim je vodil Adolf Hitler in njegova Nacionalno-socialistična nemška delavska stranka, znana tudi kot NSDAP.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je bila zelo kompleksna in je vključevala politične, ideološke in družbene spopade med različnimi skupinami in političnimi silami v državi.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Vzroki za izbruh vojne so bili kompleksni in so vključevali politične, gospodarske, teritorialne in ideološke napetosti. Ključni dogodki, ki so pripeljali do izbruha vojne, so bili nemška okupacija Poljske leta 1939, japonski napad na Pearl Harbor leta 1941 ter širjenje osi moči pod vodstvom nacistične Nemčije, fašistične Italije in cesaristične Japonske.

  • NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki so ga izvedle sile Osi med drugo svetovno vojno. Napad se je začel 6. aprila 1941 in je bil izveden s strani nemškega Tretjega rajha v sodelovanju z Italijo, Madžarsko in Bolgarijo.

  • NASTANEK OZN

    OZN (Organizacija združenih narodov) je mednarodna organizacija, ustanovljena z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Nastala je po koncu druge svetovne vojne, ko so države ugotovile potrebo po vzpostavitvi novega mednarodnega sistema za preprečevanje vojn in reševanje mednarodnih sporov.
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Jugoslavija je bila zvezna država, ki je obstajala od leta 1918 do svojega razpada v 1990-ih. Polno ime države je bilo Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Jugoslavija je bila ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne kot kraljevina in kasneje prešla v socialistični sistem.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne leta 1945 do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Čeprav med tem obdobjem ni prišlo do neposrednega oboroženega spopada med obema velikima silama, so obstajali politični, vojaški, gospodarski in ideološki konflikti med njimi.
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med komunistično Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), ki je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza, ter protikomunistično Republiko Korejo (Južna Koreja), ki jo je podpirala Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.

  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska institucionalna organizacija, ustanovljena leta 1951 s podpisom Pogodbe o ESPJ. Ta pogodba je bila rezultat prizadevanj za vzpostavitev gospodarskega sodelovanja med nekdanjimi sovražnimi državami po drugi svetovni vojni.

  • LONDONSKI MEMORANDUM

    Londonski memorandum je bil sporazum, podpisan 6. maja 1992 v Londonu, med predstavniki Evropske skupnosti, Združenih narodov in držav naslednic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Memorandum je bil sestavni del diplomatskih prizadevanj mednarodne skupnosti za rešitev vojnega konflikta v Bosni in Hercegovini, ki je izbruhnil po razpadu Jugoslavije.

  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki je nastalo med hladno vojno. Ustanovljeno je bilo leta 1961 na konferenci neuvrščenih v Beogradu, ki so se je udeležili predstavniki več kot 20 afriških, azijskih in latinskoameriških držav.
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna, znana tudi kot ameriška vojna v Vietnamu, je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975. Vojna je vključevala Socialistično republiko Vietnam (Severni Vietnam) in njene zaveznike na eni strani ter Republiko Vietnam (Južni Vietnam), ki so jo podpirale Združene države Amerike in druge anti-komunistične države, na drugi strani.

  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. Skupaj s Pogodbo o Evropski skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) je EGS predstavljala enega od temeljev evropskega povezovanja in je bila predhodnica današnje Evropske unije.

  • KUBANSKA KRIZA

    Kubanska kriza je bila huda politična in vojaška napetost med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo, ki je nastala leta 1962. Kriza je izbruhnila, ko je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi, kar je povzročilo resno grožnjo za nacionalno varnost Združenih držav.

  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Misija Apollo 11, ki je bila del programa Apollo ameriške vesoljske agencije NASA, je prinesla prvega človeka na Luno.

  • JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    Jedrska nesreča v Černobilu je bila ena najhujših nesreč v zgodovini jedrske energije. Do nesreče je prišlo 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski Sovjetski Socialistični Republiki (danes neodvisna Ukrajina).

  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Predstavlja pomemben dokument, ki je simboliziral odcepitveni proces Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

  • PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    Prve večstrankarske volitve so bile izvedene v različnih državah in obdobjih. Tukaj bom omenil nekaj primerov prvih večstrankarskih volitev v nekaterih pomembnih državah.

  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Gre za referendum, na katerem so se državljani Slovenije izrekli o samostojnosti in neodvisnosti države.

  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    Razglasitev samostojnosti Slovenije je potekala 25. junija 1991. Na ta dan je slovenska skupščina, kot najvišji predstavniški organ takratne Socialistične republike Slovenije, sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije.

  • VOJNA ZA SLOVENIJO

    Vojna za Slovenijo je oboroženi spopad, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med slovenskimi teritorialnimi obrambnimi silami in JLA (Jugoslovansko ljudsko armado), ki je bila takratna vojaška sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

  • SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta 23. decembra 1991. Sprejetje ustave je bil pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije in vzpostavitve samostojne države. Ustava določa temeljne pravice in svoboščine državljanov, organizacijo in delovanje državnih organov ter druge ustavne določbe, ki urejajo delovanje države in družbe.
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    Denacionalizacija in privatizacija sta bila dva ključna procesa v prehodu mnogih držav iz centralno načrtovane ekonomije v tržno usmerjeno gospodarstvo. Oba procesa sta imela pomembno vlogo v postkomunističnih državah, vključno s Slovenijo, po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

  • EVROPSKA UNIJA

    Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila na podlagi Maastrichtske pogodbe leta 1993, vendar je njene korenine mogoče najti v prejšnjih oblikah evropskega povezovanja, kot sta Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ).

  • VKLJUČITEV V NATO

    Vključitev v NATO (Severnoatlantska zavezništvo) je proces, s katerim država postane članica te vojaške in politične organizacije. V primeru Slovenije se je vključitev v NATO zgodila 29. marca 2004.

  • PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004. Pridružitev EU je bila pomemben korak za Slovenijo v njenem procesu evropske integracije po osamosvojitvi leta 1991.

  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    Slovenija je postala del euroobmočja, območja, kjer se uporablja evro kot uradna valuta, 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil naslednji korak Slovenije po vstopu v Evropsko unijo leta 2004.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    Gospodarska kriza se nanaša na obdobje, ko gospodarstvo doživlja močno negativno rast ali celo upadanje gospodarske dejavnosti. Ta kriza je običajno povezana s številnimi negativnimi učinki, kot so upad proizvodnje, padec zaposlenosti, zmanjšanje potrošnje in investicij ter finančna nestabilnost.

  • EPIDEMIJA COVID 19 

    Epidemija COVID-19 je globalna pandemija, ki jo povzroča nov koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. Prvi primeri bolezni COVID-19 so se pojavili v kitajskem mestu Wuhan decembra 2019, nato pa se je virus hitro razširil po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 11. marca 2020 uradno razglasila COVID-19 za pandemijo.

  • predhomerska doba

    Predhomerska doba označuje zgodnje obdobje grške zgodovine, ki se je odvijalo pred nastankom antične grške civilizacije in Homerjevega pisanja. Ta obdobje se običajno deli na tri glavna obdobja: zgodnjo, srednjo in pozno predhomersko dobo.