-
Prazgodovina obsega čas od pojava prvega človeka pred 2,5 milijona leti do pojava pisave pred 5.000 leti. V tem obdobju so se dogajali pomembni dogodki, kot so razvoj človeka, orodij, tehnologije, lova, kmetijstva, družbenih struktur, umetnosti, verovanj in spremembe v okolju, kot so ledeno dobe. Prazgodovina je omogočila razvoj civilizacij v prihodnosti.
Izumi v prazgodovini -
Nastanek prvih civilizacij, ki se je zgodil okoli 3500 pr. n. št., je prinesel velike spremembe v človeški družbi. Ljudje so se združevali v mesta, se specializirali za različna poklice in razvijali umetnost ter znanost. -
Obnova starega veka bi zahtevala celovit pristop, ki bi se osredotočal na oživljanje umetnosti, kulture in arhitekture ter obnovil pomembne zgodovinske spomenike. To bi lahko pripomoglo k ohranjanju dediščine in oživitvi nekdanjega sijaja ter prispevalo k turistični privlačnosti krajev, kjer se nahajajo ti spomeniki.
-
Predhomerska doba (2200 pr. n. št.–1120 pr. n. št.) je bila obdobje cvetenja minojske in mikenske civilizacije, ki sta se razvili na Kreti in v Grčiji. Ti dve civilizaciji sta pustili pomemben vpliv na grško kulturo in umetnost ter s svojimi arhitekturnimi dosežki postavili temelje za nadaljnji razvoj.
-
Grška temna doba (1120 pr. n. št.–776 pr. n. št.) je bila obdobje politične in gospodarske nestabilnosti v Grčiji. V tem času so se Grki soočili s številnimi vojnami in družbenimi spremembami, ki so pripeljale do preobrazbe grškega sveta.
-
NASTANEK GRŠKIH POLISOV je pomenil ustanovitev grških mestnih držav, kjer je vsako mesto imelo svoje zakone, vlado in vojsko. To je pripeljalo do razvoja demokracije in je bilo ključno za razvoj grške kulture, umetnosti, filozofije in znanosti.
-
Arhaična Grčija (776 pr. n. št.–500 pr. n. št.) je bila obdobje intenzivnega razvoja grškega sveta in uveljavljanja grške kulture. V tem času so se razvile nekatere najbolj znane grške institucije, kot so olimpijske igre, filozofija, drama in politični sistem.
-
USTANOVITEV RIMA je bil pomemben mejnik v zgodovini, saj se je začelo obdobje, ki se je razvilo v velikanski imperij, ki je prevladal v večjem delu sveta. Rim je bil osrednji vir rimskih vrednot, umetnosti, arhitekture in filozofije, ki so vplivale na zahodno kulturo. -
Predstavlja obdobje Rimske republike, ko so vladali senatorji in ljudstvo skupaj s konzuli in senatom sprejemali odločitve. V tem obdobju je Rim širil svojo moč in se spopadal s sovražniki kot so Kartačani in Grki.
-
Klasična Grčija (500 pr. n. št.–323 pr. n. št.) je bila obdobje velikega razcveta grškega sveta in uveljavitve demokracije v Atenah. V tem času so se razvile nekatere najbolj znane grške umetniške in kulturne stvaritve, kot so akropola, tragedija in komedija ter filozofija in matematika.
-
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE so bile serija vojn med grškimi mestnimi državami in Perzijskim cesarstvom, ki je poskušalo osvojiti Grčijo. Te vojne so imele velik vpliv na grško kulturo in politiko ter so postavile temelje za kasnejše konflikte.
-
ALEKSANDER VELIKI je bil kralj Makedonije, ki je osvojil obsežno ozemlje od Egipta do Indije in je postal eden največjih vojskovodij v zgodovini. Njegove osvojitve so imele dolgoročne učinke na zgodovino in kulturo, saj so spodbudile mešanje različnih kultur in pomenile konec obdobja antične zgodovine.
-
Helenistična Grčija (323 pr. n. št.–146 pr. n. št.) je bila obdobje, v katerem je grška kultura in znanost dosegla svoj vrhunec in se razširila po celem svetu. V tem času so se pojavile pomembne osebnosti, kot so Aleksander Veliki in Arhimed, ter se razvile najpomembnejše filozofske šole.
-
Med leti 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. so Rimljani izvedli tri vojne proti Kartagini, znane kot punske vojne. Rimljani so zmagali v vseh vojnah in prevzeli nadzor nad celotnim Sredozemskim morjem.
-
146 pr. n. št.–324 -> RIMSKA GRČIJA je označevala obdobje, ko je Rimski imperij nadziral Grčijo. Rimljani so prevzeli grško umetnost, filozofijo, arhitekturo in druge vidike grške kulture, kar je pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj rimske kulture.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, ki je postal diktator Rimske republike leta 44 pr. n. št. in začel velike reforme. Vendar so ga nezadovoljni senatorji ubili v senatu.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil Cezarjev posvojenec in dedič, ki je postal prvi rimski cesar. V času svojega vladanja je izvedel številne reforme, pospešil gradnjo infrastrukture in spodbudil umetnost. Bil je eden najpomembnejših rimskih cesarjev in vladal je do svoje smrti leta 14.
-
V letu 27 pr. n. št. se je po dolgem obdobju notranjih in zunanjih bojev vzpostavilo Rimsko cesarstvo. Avgust je postal prvi rimski cesar in postal znani kot obdobje pax romana, kar je bilo obdobje miru in stabilnosti.
-
Začetek krščanstva, najpomembnejše religije na Zahodu. Krščanstvo je bilo sprva neznatna religija, a se je v nekaj stoletjih razširilo po vsem Rimskem cesarstvu. -
Po zmagi nad svojim tekmecem Maksencijem se Konstantin Veliki razglaša za cesarja in v zahodnem delu Rimskega cesarstva prevzame oblast. Vzhodni del je vladal Licinijan. -
BIZANTINSKO CESARSTVO je bilo naslednik Rimskih imperijev na vzhodu in je bilo znano po razcvetu umetnosti, arhitekture, trgovine in kulture. Bizantinci so razvili tudi svoj edinstven krščanski ritual in pravo obliko cesarstva, ki je trajala skoraj tisočletje.
-
Rimski cesar Teodozij I. sprejme krščanstvo kot državno religijo in ga uveljavlja po celotnem Rimskem cesarstvu. Krščanstvo postane obvezna religija. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva zaradi politične in gospodarske krize ter invazij germanskih plemen. To označuje konec antike in začetek srednjega veka. -
Zgodovina se je obrnila s padcem rimskega imperija in množičnimi migracijami ljudstev, ki so pripeljale do nastanka novih držav in načina življenja. Glavno gospodarsko dejavnost je predstavljalo kmetijstvo, medtem ko so gradovi služili kot bivališča viteškega razreda. Ta čas je zaznamoval tudi vzpon krščanstva, razvoj mest in obrti.
-
Vladavina bizantinskega cesarja Justinijana I., ki je znan po svoji politični in vojaški dejavnosti, ter po obsežni gradnji, ki jo je naročil, vključno z znamenito cerkvijo Hagia Sophia.
-
Začetek islamskega koledarja in začetek islama, ki ga je ustanovil prerok Mohamed. Islam je postal ena od glavnih monoteističnih religij v svetu. -
Karantanija je bila zgodovinska dežela in kneževina na ozemlju današnje Slovenije, Koroške in Avstrije. Njen vrhunec moči je bil med letoma 623 in 828.
-
Rekonkvista je bilo dolgotrajno obdobje osvajanja in izgonitve muslimanskih Maurcev iz Iberskega polotoka, ki se je začelo leta 711 in trajalo vse do leta 1492, ko je padlo zadnje muslimansko kraljestvo Granada.
-
Kralj Frankov Karl Veliki je bil kronan za rimskega cesarja v Rimu s strani papeža Leona III. To je bilo prvo kronanje cesarja v Rimu po propadu Rimskega cesarstva. Karl Veliki je bil znan po svojem vojaškem uspehu in je bil vodilna osebnost v zgodovini srednjega veka. -
Velika shizma je bil razkol med vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško cerkvijo, ki se je zgodil leta 1054. Ta razkol je pripeljal do ločitve med grško pravoslavno in rimskokatoliško cerkvijo. -
Križarske vojne so bile serija vojn, ki so jih sprožili krščanski evropski vladarji proti muslimanskim državam na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Prva križarska vojna se je začela leta 1095 in zadnja se je končala leta 1272.
-
Obdobje humanizma in renesanse, ki je trajalo od 14. do 16. stoletja, je bilo zaznamovano z zanimanjem za antiko, novo razumevanje umetnosti in znanosti ter poudarkom na človeških dosežkih. To obdobje je bilo zelo pomembno za razvoj kulture in znanosti v zahodni Evropi.
-
Celjski grofje so bili vplivna plemiška družina v srednjem veku, ki je imela svoje ozemlje na območju današnje Slovenije in Avstrije. Družina je dosegla vrhunec moči med letoma 1365 in 1456.
-
Epidemija kuge, imenovana tudi Črna smrt, je bila najbolj smrtonosna pandemija v zgodovini človeštva. Širila se je med letoma 1348 in 1350 in povzročila smrt približno 75 do 200 milijonov ljudi v Evropi, Aziji in Afriki. -
Od leta 1408 do 1593 so se turški vpadi zgodili večkrat in povzročili veliko škodo in trpljenje prebivalcev slovenskih dežel. Turki so zavzeli velike dele ozemlja, kar je pripeljalo do sprememb v družbenem in kulturnem življenju slovenskega naroda.
-
Leta 1450 je nemški izumitelj Johannes Gutenberg izumil tiskarski stroj, ki je revolucioniral svet tiskarstva in omogočil množično proizvodnjo knjig. Ta izum je imel pomembno vlogo pri širjenju znanja in idej ter pripomogel k razvoju humanizma in renesanse v 14. in 15. stoletju.
IZNAJDBA TISKA -
Turško zavzetje Konstantinopla je bilo osvajanje Bizantinskega cesarstva s strani Otomanskega cesarstva. Zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bilo ključni dogodek v tej vojni, saj je pomenil konec Bizantinskega cesarstva. -
Med letoma 1478 in 1713 so se na območju slovenskih dežel pojavljali kmečki upori, ki so izražali nezadovoljstvo kmečkega prebivalstva z gospodarskimi in socialnimi razmerami. Ti upori so bili prvi znaki organiziranega boja slovenskega naroda proti fevdalni gospodi.
-
Leta 1492 je Krištof Kolumb, ki je plul pod špansko zastavo, odkril Ameriko, kar je bil eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeštva. S tem je začel obdobje ameriških odkritij in kolonizacije, ki je prineslo velike spremembe v svetovni zgodovini. -
Obdobje velikih geografskih odkritij je bilo zaznamovano z živahnim razvojem znanosti in kritičnega razmišljanja, spremljalo pa ga je tudi številne politične spremembe ter inovacije v industriji, ki so pripeljale do uveljavitve strojne proizvodnje. To obdobje je prineslo tudi veliko izumov, ki so zaznamovali čas, kot so na primer tiskarski stroj, navigacijska orodja, optični instrumenti in drugo.
DRUŽINA V NOVEM VEKU -
Leta 1517 se je nemški teolog in profesor Martin Luther uprl katoliški cerkvi s svojimi 95 tezami in začel gibanje reformacije, ki je povzročilo delitev krščanstva na katoliško in protestantsko vero. Reformacija je imela pomembno vlogo v razvoju človekovih pravic in svobod ter pripomogla k razvoju modernega sveta. -
Leta 1550 je bil v Ljubljani natisnjen prvi slovenski tiskani knjigi, Katekizem in Abecednik, ki sta pomembni za razvoj slovenskega jezika in kulture. Ti knjigi sta pripomogli k razvoju slovenskega jezika in omogočili lažji dostop do znanja za Slovence. -
Augsburški verski mir leta 1555 je bil dogovor med katoliško in protestantsko stranjo, ki je zaključil vojne zaradi verskih sporov v Nemčiji. Ta dogovor je priznal pravico protestantov do svobodnega izbora vere in zmanjšal napetosti med katoliško in protestantsko cerkvijo. -
Leta 1584 je bila napisana prva slovenska slovnica, ki je predstavljala velik korak v razvoju slovenskega jezika. V tem času je bila tudi prevedena Sveta pisma v slovenščino, kar je imelo velik vpliv na kulturni in verski razvoj slovenskega naroda. -
V obdobju od leta 1643 do 1715 je bil na francoskem prestolu Ludvik XIV., ki je uvedel absolutistično vladanje. Absolutizem je vplival na politične, družbene in kulturne spremembe v Evropi, vključno s slovenskimi deželami.
-
V obdobju od leta 1680 do 1780 se je v Evropi pojavilo razsvetljenstvo, ki se je osredotočalo na razum, znanost in svobodo. To obdobje je vplivalo tudi na slovenske dežele in povzročilo spremembe v družbenem in kulturnem življenju.
-
Maria Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala med letoma 1717 in 1780. Bila je prva vladarica Habsburške monarhije, ki je sprejela številne reforme, vključno z reformo šolstva in zdravstva, ki so imele pomemben vpliv na razvoj slovenskih dežel.
Reforme habsburške monarhije -
Industrijska revolucija je označevala obdobje v zgodovini, v katerem so bile izumljene nove tehnologije, ki so spremenile način proizvodnje. Prva industrijska revolucija se je zgodila v 18. stoletju in sega od približno 1750 do 1850. Med tem obdobjem so bili izumljeni stroji, kot so tekstilni stroji in parni stroji, ki so omogočili masovno proizvodnjo in spremenili način življenja in dela.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik, ki je vodil Francijo v obdobju francoskih revolucionarnih vojn in bil pozneje cesar Francije. Bil je znan po svojih vojaških dosežkih in sposobnosti vodenja države. Njegova vladavina je pustila velik vpliv na Evropo, predvsem na področju politike in vojaškega vodenja.
-
Nastanek ZDA se šteje za pomembno prelomnico v zgodovini sveta. To se je zgodilo 4. julija 1776, ko so ameriški kolonisti razglasili neodvisnost od Velike Britanije. ZDA so se kasneje razvile v eno največjih in najvplivnejših držav na svetu, z velikim vplivom na gospodarstvo, kulturo in politiko. -
Francoska revolucija je bila ena najpomembnejših dogodkov v zgodovini Evrope. Začela se je leta 1789 in trajala deset let. Ta revolucija je spremenila francosko družbo in politiko ter postavila temelje za moderno državo. Glavni cilji revolucije so bili svoboda, enakost in bratstvo.
-
Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleon osvojil od Avstrije leta 1809 in ga pripojil francoskemu cesarstvu. V avgustu 1813 so Ilirske province prišle pod nadzor Avstrije.
-
Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki se je razvil po koncu Napoleonove vladavine leta 1815 in ga je vodil avstrijski kancler Klemens von Metternich. Sistem se je osredotočal na ohranjanje avtoritarnega monarhičnega sistema in zatiranje vseh liberalnih in nacionalističnih idej.
-
Kongres Svete alianse je bil mednarodni dogodek, ki se je zgodil leta 1821 v Ljubljani. Na kongresu so se zbrali voditelji Rusije, Prusije in Avstrije, da bi razpravljali o načinih, kako bi ohranili absolutistične vlade v Evropi. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Med njegovo dolgo vladavino se je Avstrija soočila s številnimi izzivi, med drugim z zahtevami po političnih reformah in z različnimi nacionalnimi gibanji v različnih delih imperija.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih nemirov, ki so se zgodili po Evropi leta 1848. V tem obdobju so se pojavile številne liberalne in nacionalistične ideje, ki so zahtevale večjo svobodo in neodvisnost. V Sloveniji se je v tem času pojavila ideja o združitvi v eno državo. -
Bachov absolutizem je bil politični sistem, ki se je razvil v Avstriji med letoma 1849 in 1859. Sistem se je osredotočal na centralizirano avtoritarno vladavino in zatiranje vseh liberalnih in nacionalističnih idej.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do sredine 20. stoletja. To obdobje je bilo zaznamovano z izumi, kot so električna energija, avtomobili in letala. Te tehnologije so omogočile velik napredek na področjih transporta in komunikacij ter spremenile življenje ljudi na globalni ravni.
-
Leta 1861 je prišlo do ustanovitve nove kraljevine v Evropi, in sicer Kraljevine Italije, ki je bila posledica združitve večine italijanskih držav v eno celoto. -
V obdobju od aprila 1861 do aprila 1865 se je odvila ameriška državljanska vojna, ki je bila posledica različnih političnih, družbenih in gospodarskih napetosti med severnimi in južnimi zveznimi državami v ZDA.
-
Leta 1867 je bila ustanovljena Avstro-Ogrska, dvonacionalna država, ki je združevala avstrijsko cesarstvo in kraljevino Ogrsko. Ta država je obstajala do konca prve svetovne vojne.
-
Leta 1871 je prišlo do ustanovitve Nemškega cesarstva, ki je bila posledica zmagovitega prusko-francoskega spopada. Bismarck je združil večino nemških držav pod Prusijo, kar je privedlo do ustanovitve novega nemškega cesarstva. -
Rudolf Maister, tudi poznana kot Vojko, je bil general v avstro-ogrske vojski in slovenski vojski v času prve svetovne vojne in pozneje poveljnik Slovenske vojske v Mariboru leta 1919. Bil je tudi pisatelj in pesnik. Po njem se imenuje slovenska vojaška enota Vojašnica generala Maistra.
-
junija 1914 se je v Sarajevu zgodil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda, ki je bil izveden s strani srbskega nacionalista Gavrila Principa. Ta dogodek je sprožil verigo dogodkov, ki so vodili do izbruh prve svetovne vojne. -
Začela se je 28. julija 1914, je bila ena največjih in najbolj uničujočih vojn v zgodovini človeštva. Vojna je trajala štiri leta in se končala 11. novembra 1918. Vojna je potekala med Osrednjimi silami (Nemčija, Avstrija-Madžarska, Osmansko cesarstvo in Bolgarija) ter Silami Antante (Velika Britanija, Francija, Rusija, Italija, Združene države Amerike in Japonska). Vojna je bila posledica političnih in gospodarskih razmer v Evropi in je privedla več kot 9 milijonov smrti.
-
Soška fronta se je odvijala v času prve svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Bila je edina fronta na območju današnje Slovenije in je pomenila pomemben dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Na njej so se borile avstro-ogrske in italijanske enote. Veliko slovenskih fantov je bilo prisiljenih služiti v obeh vojskah.
-
Ruska revolucija je bila politični dogodek v Rusiji, ki se je zgodil v letu 1917 in je pomenil konec ruskega cesarstva. V revoluciji so ljudje zahtevali spremembe v političnem in gospodarskem sistemu ter ustanovitev nove vlade. Vodiči revolucije so bili boljševiki, ki so pod vodstvom Vladimirja Lenina vzpostavili prvo komunistično državo na svetu. -
Po prvi svetovni vojni so se različne južnoslovanske dežele združile v Kraljevino SHS. Leta 1929 je bil ustanovljen kraljevski režim, ki se je preimenoval v Jugoslavijo. Jugoslavija je bila zgrajena na ideji združitve južnih Slovanov v eni državi in je bila pomemben dejavnik v medvojnem in povojnem obdobju Evrope.
-
Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje preimenovane v Kraljevino SHS, je bila posledica razpada Avstro-Ogrske in združitve Južnih Slovanov v eno državo. -
Mirovna konferenca v Parizu je potekala po koncu prve svetovne vojne in je bila namenjena oblikovanju novih meja Evrope ter izdelavi mirovnih pogodb z državami, ki so se borile v vojni. Na konferenci so se zbrali voditelji zmagovalnih držav, kot so Velika Britanija, Francija in Združene države Amerike. Sprejeli so tudi Versajski mirovni sporazum, ki je končal prvo svetovno vojno.
-
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo v zgornji avstrijski Koroški regiji po prvi svetovni vojni, da bi določili, ali se ta regija pridruži Avstriji ali Jugoslaviji. Rezultati so pokazali, da je bila večina prebivalcev za Avstrijo, kar je povzročilo napetosti med državama in med avstrijskimi in slovenskimi narodnimi skupinami v regiji. -
Zlata dvajseta leta so se v zgodovini nanašala na obdobje po prvi svetovni vojni, ko so se po Evropi začele gospodarske in kulturne spremembe. V tem času so se družbene razmere izboljšale, način življenja se je spremenil, na primer z uvedbo radijskih postaj in kino predstavami. V tem obdobju je tudi veliko mladih poskušalo izraziti svoje nove ideje.
-
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko. Določila je nove meje med Madžarsko in sosednjimi državami. Za Slovenijo je bila pomembna določitev meje v Prekmurju, kjer je bil velik del prebivalcev slovenske narodnosti.
-
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični sistem pod vodstvom Josefa Stalina, ki se je značil s totalitarnim nadzorom in represijo ter je privedel do množičnih političnih pobijanj in umorov.
-
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini in se je značil z avtoritarno vladavino, militarizmom ter totalitarizmom.
-
Velika gospodarska kriza je bila huda gospodarska recesija, ki se je začela leta 1929 po borzni krizi v ZDA in je prizadela skoraj vso svetovno gospodarstvo. Številne banke in podjetja so propadla, brezposelnost in revščina pa sta se dramatično povečali. Kriza je privedla do številnih političnih in socialnih sprememb v Evropi.
-
Nacizem v Nemčiji je bil vodilni politični sistem pod vodstvom Adolfa Hitlerja, ki je izvajal rasistično in nacionalistično politiko, ki je privedla do druge svetovne vojne in holokavsta.
-
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt v Španiji med republikanskimi silami in nacionalističnimi silami pod vodstvom generala Francisca Franca, ki se je končal z zmago nacionalistov.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni konflikt, ki se je začel 1. septembra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Vojna je prizadela skoraj vsako državo na svetu in je trajala do 2. septembra 1945, ko se je Japonska predala.
POSLEDICE: Vojna je bila eno najbolj uničujočih obdobij v zgodovini človeštva, saj je povzročila smrt več deset milijonov ljudi. -
Je bil dan, ko je nemška vojska z okoli 750.000 vojaki napadla Kraljevino Jugoslavijo, ki je bila v vojni s Hitlerjevo Nemčijo. Napad se je končal v manj kot enem mesecu, ko so se jugoslovanske sile pod vodstvom maršala Tita predale. -
Med leti 1945 in 1992 je Jugoslavija obstajala kot federativna država, ki je združevala različne narode in kulture na Balkanu, vključno s Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Slovenci in drugimi.
-
Je bil datum, ko so komunistične oblasti ustanovile OZNO, ki je bila predhodnica tajne politične policije Udbe. OZNA je bila odgovorna za izvajanje represije in nadzor nad jugoslovanskim prebivalstvom, ki je bilo obtoženo, da nasprotuje oblasti.
-
Označuje začetek Hladne vojne, ki je bila obdobje napetosti in tekmovalnosti med ZDA in Sovjetsko zvezo brez neposrednega spopada. Ta obdobje je trajalo več desetletij in vključevalo tekmovalnost v vojaških, gospodarskih, kulturnih in ideoloških zadevah.
-
Korejska vojna (1950-1953) je bila oborožen spopad med Južno Korejo, ki jo je podpirala ZDA, in Severno Korejo, ki jo je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza. Vojaško konflikt se je končal s premirjem, ki je delil Korejo na severni in južni del.
-
Leta 1951 je bila ustanovljena EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO, ki je predstavljala začetek evropskega povezovanja in integracije, ki je kasneje prerasla v Evropsko unijo.
-
Je bil podpisan Londonski memorandum, ki je predvidel osamosvojitev Avstrije in razmejitev mej med državami. Poleg tega je dokument določil, da se bodo Zavezniki, vključno z ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, umaknili iz Avstrije.
-
Leta 1955 je bilo ustanovljeno gibanje NEUVRŠČENIH, ki so ga sestavljale države, ki niso bile povezane s katerim koli od dveh blokov v hladni vojni.
-
Leta 1957 so se države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo združile v EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOST, ki je predstavljala enega od ključnih korakov k oblikovanju enotnega evropskega gospodarstva.
-
Leta 1962 je svet pretresla KUBANSKA KRIZA, ko so se ZDA in Sovjetska zveza znašle na robu jedrske vojne zaradi Sovjetske postavitve jedrskih raket na Kubi. -
Vietnamska vojna (1965-1973) je bila oborožen spopad med komunistično severno Vietnam in ameriško podprto južno Vietnam. Vojaški konflikt se je končal s kapitulacijo južno vietnamskih sil in prevzemom nadzora nad celotnim Vietnamom s strani severnega režima. Vojna je sprožila tudi razdeljenost v ameriški družbi in protivojno gibanje.
-
- julija 1969 je bila izvedena ena najpomembnejših vesoljskih misij v zgodovini človeštva, ko je ameriška vesoljska ladja Apollo 11 uspešno pristala na Luni, kar je pomenilo velik znanstveni uspeh in simbolni dosežek za ZDA v času hladne vojne.
-
- aprila 1986 je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče v černobilskem jedrskem reaktorju v Ukrajini, ki je povzročila veliko okoljsko in človeško škodo, ter spodbudila diskusije o varnosti jedrskih elektrarn.
-
Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve, ki so bile priložnost za prehod iz enopartijskega sistema v demokratično ureditev, saj so bile prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni.
-
Leta 1990 je bila izdana Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je poudarila pravico slovenskega naroda do samoodločbe in neodvisnosti ter sprožila proces osamosvajanja Slovenije.
-
- decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden plebiscit o osamosvojitvi države, kjer je večina državljanov glasovala za samostojno Slovenijo, kar je bila ključna točka v procesu osamosvajanja države.
-
Po osamosvojitvi se je Slovenija morala soočiti z velikimi ekonomskimi izzivi, zlasti z denacionalizacijo in privatizacijo, ki sta vplivali na celotno gospodarstvo. To obdobje je trajalo od leta 1991 do 1999 in bilo polno preizkušenj in težav, ki so vplivale na ekonomsko stabilnost države.
-
- junij 1991 je pomemben datum v slovenski zgodovini, saj je bil takrat razglašen konec obstoja države Socialistične federativne republike Jugoslavije in vzpostavitev samostojne in suverene Republike Slovenije.
-
Sledila je vojna za Slovenijo, ki je trajala od 27. junija do 3. julija 1991. To je bil prvi vojaški spopad po drugi svetovni vojni v Evropi in hkrati prva vojna za neodvisnost Slovenije. Slovenske sile so se uspešno uprle JLA in jo prisilile v umik.
-
- decembra 1991 je bila sprejeta nova slovenska ustava, ki je nadomestila prejšnjo, sprejeto leta 1974. Ustava je vzpostavila temelje sodobne slovenske družbe in postavila okvir za demokratično, pravno državo.
-
Leta 1992 je bila ustanovljena Evropska unija, ki je nadomestila Evropsko gospodarsko skupnost in postala glavni evropski politični in gospodarski združenje. -
Slovenija se je odločila za vključitev v zvezo NATO, ki je bila potrjena na vrhu v Pragi 21. novembra 2002. Slovenija je postala članica NATO 29. marca 2004 in s tem pridobila dodatno zaščito ter se pridružila družini evropskih in severnoatlantskih narodov. -
- 5. 2004 je bil pomemben dan za Slovenijo, saj se je takrat pridružila Evropski uniji, kar je bil pomemben korak za razvoj države. S tem se je Slovenija pridružila tudi skupni evropski valuti - evru.
-
- 1. 2007 je bil za Slovenijo zgodovinski dan, saj se je pridružila evroobmočju in uvedla evro kot uradno valuto. To je bilo pomembno za slovensko gospodarstvo, saj je olajšalo trgovanje z drugimi evropskimi državami in povečalo stabilnost finančnega sistema.
-
Od leta 2008 do 2013 je svet pretresla velika gospodarska kriza, ki je imela velik vpliv tudi na Slovenijo. V tem obdobju se je slovensko gospodarstvo skrčilo za več kot 8 %, kar je pustilo globoke posledice na zaposlenost, družbeno blaginjo in politično podnebje v državi.
-
Marec 2020 je zaznamoval izbruh pandemije COVID-19, ki je imela globalni vpliv na družbo in gospodarstvo. Slovenija se je znašla pred velikim izzivom, saj je bilo potrebno sprejeti stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kar je privedlo do velikega vpliva na gospodarsko aktivnost in življenje prebivalcev države. Pandemija še vedno predstavlja velik izziv za družbo, gospodarstvo in zdravstvo ter zahteva nadaljnje napore za obvladovanje in premagovanje.