-
Act of Union je združil Irsko kraljestvo in Kraljestvo Velike Britanije v Združeno kraljestvo VB. -
Obdobje njenega vladanja imenujemo viktorijanska doba. V tem času se je pospešila industrializacija, vbedno več je bilo delavcev, razvijala se je medicina in železnice. -
V Kraljestvu Dveh Sicilij so najprej izbruhnili nemiri, zaradi slabega položaja prebivalcev. Uporniki so zahtevali ustavo in to jim je kralj tudi obljubil. -
Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončane odprave fevdalizma in vpeljava ustave.
-
Liberalni del revolucije je zahteval ustavo in perlamentarno življenje in tako sta med prvimi ustavo dobili kraljestvi Sardnijina in Toskana.
-
Delavci so zagovarjali splošno volilno pravico, izboljšanje volilnega položaja. Svoje pravice so zahtevali pred pariško mestno hišo. -
V Franciji je bila razglašena republika in začasna vlada, ki naj bi poskušala zadovoljiti revolucionarje. Vlada je uzakonila svobodo tiska in zborovanja, ukinila smrtno kazen, uvedla splošno in enako volilno pravico, omejila delovni čas in ustanovila državne delavnice. -
Zaradi revolucije v Franciji je tudi na območju Nemške zveze nastalo več revolucionarnih vrenj. Izborili so si svobodo tiska in zborovanja, uvedbo liberarnejših ustav in razpis volitev v deželne zbore. -
Franc Jožef je razglasil okrotirano ustavo, s katero je razpustil parlament, strl vsa revolucionarna gibanja, ukinil nacionalna gibanja in demokratične dosežke. -
Sklican je bil zvezni zbore, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico. -
Sklic vsenemškega parlamenta, naj bi po demokratični poti izvedel združitev Nemčije in vprašanje je bilo kateri od dveh načelov združitve bo glavni - ali velikonemški ali malonemški -
Nastal je nemški parlament, ki so ga sestavljali izobraženci, ki naj bi izdelali nemško ustavo in sprejeli sklep o združitvi. -
Zahteval je izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. -
Znotraj Nemške zveze je prišlo do centalne oblasti, ki jo je vodil avstrijski nadvojvoda Janez, ki je bil tudi imenovan za vladarskega namestnika. -
- vojna za neodvisnost. V Milanu in Benetkah (AC) so razglasili republiko in pregnali avstrijske čete. Sardinsko-piemontski kralj Karl Albert je napovedal vojno AC. vodja avstrijske čete: Johann Joseph Radetzky zmagovanje : sardinska vojska s pomočjo Lombardije in Benečije bitka pri Custozzi zmaga: AC piemontsko-sardinjski kralj podpiše premirje
-
Cesar Ferdinand I je odslovil kneza Metternicha. Dva dni kasneje je obljubil vpeljavo ustave, svobode tiska in združevanja ter ustanavljanje narodnih gard (enote obroževenga meščanstva). -
Kralj ni hotel sprejeti cesarjeve krone od Frankfurtskega parlamenta, zaradi česar je malonemški propadel. -
V Prusiji je kralj razpustil državni zbor in vpeljal okroirano (vsiljeno) ustavo, torej da je moral parlament sprejeti zakone, ki jih je naročil kralj. Poleg tega je ta ustava dala možnost volilo pravico vsem moškim. -
Revolucija je prisilila Ferdinarda I, da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa, ki je bil v Olomucu razglašen za avstrijskega cesarja. -
Francozi so se zaradi strahu meščanstva pred delavci odločili za novo državno ureditev - parlamentarno ureditev. Izvolili so prvega predsednika Luisa Napoleona Bonaparte, ki ni bil naklonjen republikancem in privržencem revolucije. -
Nemiri v Rimu so prisilili papeža Pija IX v uvedbo ustave, zato so tudi razglasili republiko.
-
Po oktroirani ustavi, ki je dovoljevala vsem moškim volilno pravico, jo je kralj kmalu spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov. -
Friderik Vilijem IV je dal pobudo za ustanovitev Erfurtske zveze, v katero se je vključilo več severnonemških dežel. -
Avstrijsko cesarstvo je z olomuško pogodbo prisililo Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo, s tem da je dodala Avstrijsko cestarstvo.
-
Ukinil je okroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije.
-
Cavour je bil izvoljen za novega ministrskega predsednika Sardinjskega kraljestva. Ustavna monarhija je z njim doživela hiter razvoj-modernizacijo. Gradil je železnice, ustanavljal banke, reformiral vojsko, odpravil privilegije cerkve, podpisal sporazume o svobodi trgovanja. -
-
V Frnaciji je bila razglašena nova ustava, ki je Louisu Bonaparte omogočala desetletni predsedniški mandat in se je potem še razglasil za francoskega cesarja Napoleona III. -
vzroki: želja po nadzoru nad Bosporjem in Darnelami.
1855-bitka pri Sevastoplju
zmaga: Osmansko cesarstvo
1856- pariška mirovna pogodba -
FRA in ITA vs. AC
povod: Francija in Sardinjsko kraljetsva imata zavezništvo po krimski vojni.
Pri bitkah pri Magenti in Solferinu zmagata FRA in ITA.
posledice: podpis pogodbe v Villafranci, s katero so se Avstrijci umaknili iz Lombradije in jo prepustili Sardinskemu kraljetsvu. Napoleon III dobi Savojo in Nico in privoli v priključitev Modene, Parme in Emilije Sardinskemu kraljestvu. Priključitev je potrdilo tudi ljudstvo s plebiscitom. -
Posledica druge italijanske vojne za neodvistnost. Avstrijci se odmaknejo iz Lombardije. -
Giuseppe Garibaldi je skupaj s prostovolci zasedel Sicilijo, sestavil začasno vlado in razglasil splošno vojaško obveznost. Kraljestvo dveh Sicilij je izročil piemontskeu kralju Viktorju Emanuelu II, to prikljućitev pa so potrdili tudi s plebiscitom. -
Diploma o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije. Franc Jožef je odpravil neoabsolutizem. -
Monarhijo je centraliziral, obudil parlamentarno življenje in omejitev volilne pravice. -
V Toriniju je novi italijanski parlament razglasil Kraljevino Italijo. Nova država je postava ustavna monarhija, Viktor Emanuel II je bil prvi italijanski kralj, Cavour pa ministrski predsednik. Vlada je bila sestavljena večinoma iz bogatih meščanov in zemljiških posestnikov. -
Pruski kralj Vilijem I je za ministra predsednika imenoval Otto von Bismarck. On je krepil in posodobil armado (prusko vojsko), bil je konservativec, načrtno je slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi. Z realpolitiko, idejo praktičnega vladanja, ki ne sledi določenim moralnim konceptom, ampak sloni na moči, je dosegel prusko prevlado. Njegov cilj je bil združiti Nemčijo pod Prusko prevlado. -
Danska vs. Prusija in AC
povod: Danska želela priključiti vojvodino Schleswig
posledice: zmaga AC in Prusija, AC dobi Holstein, Prusija dobi Schleswig -
Prusija in Kraljevina Italija vs. AC
Iz Nemške zveze os hoteli izključiti Avstrijsko cesarstvo. Avstrija se je morala bojevati na dveh frontah:
proti Italiji: bitka pri Custozzi in Visu --> zmaga AC
proti Prusiji: bitka pri Kraljevem Gradcu --> zmaga Prusija
posledice: razpade Nemška zveza
Kraljevina Italija dobi Benečijo
Prusija dobi Schleswig in Holstein
AC izločeno iz nemškega vprašanja
Oblikovala Severnonemška zveza -
Nemsška zveza razpade po Avstrijsko-Pruski vojni na mirovni pogodbi v Pragi. -
Franc Jožef in Elizabeta Bavarska sta bila v Budimpešti kronana za madžarski kraljevi par. -
Uveden je bil zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljanov, nadzor nad šolstvom prevzame država in sprejeta je bila splošna obvezna osemletna šola.
-
Francosko-pruska vojna
Francija vs. Prusija
zmaga: Francija, a se potem zaradi obleganja pruske vojske uda -
Francija vs. Prusija
vzroki: Francija imela odpor do novonastajajočih držav
Otto von Bismarck je objavil Emsov diagram in razjezil Francijo
Napoleon III je napovedal vojsko Prusiji. Po zmagah v bitki pri Metzu in Sedanu so pruske čete več mesecev oblegale Pariz in prisilile, da so se Francoske čete vdale.
posledice: mirovna pogodba iz Frankfurta, Francija je Nemčiji morala odstopiti Loreno in Alzacijo.
Napoleon III je bil ostavljen
ustanovljeno Nemško cesarstvo
Francija - republika -
-
Zunaj Kraljevine Italije sta ostale Benečija in del Papeške države. Garibaldi se je odločil, da bo zavzel Rim z geslom: Rim ali smrt. Ker je Napoleon III odpoklical svoje čete, ki so branile Rim, je italijasnka vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. -
Posledica Francoske-pruske vojne. Francija je morala Nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno. -
V Versaillesu je bilo razglašeno Nemško cesarstvo. Državna ureditev je bila ustavna monarhija, prvi nemški cesar je bil pruski kralj Vilijem I, ministerski predsednik pa Bismarck. Nemško cesarstvo je bilo organizirano v federativno državo. -
Razglasili so samoupravo, ki je obstajala 72 dni. Vzpostavili so sosialno pravičnejši sistem. Tovarne so upravljali delavci, ločili so Cerkev in državo, razglasila se je enakopravnost žensk in obrožitev ljudstva. -
Rusija vs. Osmanska država.
vzrok: Osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolagrom
zmaga: Rusija
1878-premirje v San Stefanu
posledice: Rusija pridobi vpliv na Balkanu -
Kmetje so prenehali plačevati najemnine za svoje kmetije.
-
vzrok: Japonska zahteva nadzor nad Manžurijo
bitka pri Cušimi
zmaga: Japonska
podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu
posledice: Japosnak postane velesila -
Delavci so zahtevali uveljavitev človekovih pravic in upeljavo parlamentarizma.
