-
industrija, trgovina, bančništvo;
1/2: meščani so tisti, ki niso ne plemiči, ne duhovščina;
2/2: meščani po premoženju, meščani po izobrazbi, malomeščani;
značilnosti: ustanavljanje društev in poklicnih združenj, omika, uživanje v visoki kulturi... -
sproži širitev liberalnih in nacionalnih idej --> vladarji se odzovejo z represijo -
v Belgiji, Franciji in na Irskem
-
kralj Dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo -
pobuda: delavci (sestavljali 2/3 prebivalstva) - liberalne težnje;
zahtevali: splošno volilno pravico, izboljšanje volilnega položaja -
imenovana začasna vlada (uzakonili svobodo tiska, ukinila smrtno kazen, uvedba splošne in enake volilne pravice, omejitev delavnega časa, ustanovitev državnih delavnic za brezaposlene) -
začetek marca
izborijo: svobodo tiska, uvedbo liberarnejših ustav; razpis volitev v deželne zbore, odprava cenzure tiska (zvezni zbor - Frankfurt), zastava -
cesar Ferdinant I. odstavi Metternicha, obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanja, ustanavljanje narodnih gard -
nova vlada spet ni imela posluha za revolucionarje --> ponovni nemiri --> revolucija v maju in juniju --> meščanstvo stopi korak nazaj --> zatrte -
dva načrta združitve:
VELIKONEMŠKI (vključuje Avstrijsko cesarstvo; pod Habsburžani)
MALONEMŠKI (izključuje Avstrijsko cesarstvo; pod pruskim kraljem Friderikom Vilijem IV.) ---> prevlada malonemška združitev -
zahtevali izvzem slovenskega ozemlja iz Nemške zveze -
Zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine -
madžari (želeli večjo stopnji avtonomije)
slovenci, čehi, italijani (imeli pomisleke proti nemškim političnim ciljem) -
Friderik Vilijem IV. ni sprejel nemške krone, razpustil državni zbor in vpeljal vsiljeno ustavo (sistem treh volilnih razredov) -
ni bil naklonjen revolucionarjem -
(nadomestil Ferdinanta I.)
razpustil parlament, strl vsa revolucionarna gibanja -
zveza severnonemških držav;
ustanovil Friderik Vilijem IV.; -
Avstrijsko cesarstvo v pogodbo prisili Prusijo in obnovi Nemško zvezo
-
ukinitev naprednih reform (marčne revolucije)
-
Napoleonu III. zagotovljen 10-letni mandat
konec druge republike -
modernizacija, skušal izriniti Avstrijsko ces. iz Apeninskega polotoka, pomoč velesil (Napoleona III.) -
ruska mornarica uniči turško floto -> VB in Francija napovesta vojno Rusiji in pošljeta mornarico na Črno morje -> Rusija prisiljena v umik
-
cerkev dobi pristojnost nad šolstvom in zakonskega prava -
Rusija izgubi vpliv v Podonavju in na Balkanu, Črno morje postane nevtralno območje, Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države -
Avstrija izda ultimat o razorožitvi --> Piemont tega ni upošteval --> vojna za neodvisnost --> zmaga Francosko-italijanske vojske
-
Avstrijci se umaknejo iz Lombardije, prepusti Piemontu
-
stori Franc Jožef;
vzroki: vojna, gosp. krize, izgubili Lombardijo -
izroči Kraljestvo Dveh Sicilij Piemontskemu kralju
-
kmetje postanej osebno svobodni, minimalne državljanske pravice (poroka, zasebna lastnina...)
uvedene reforme Aleksandra I. -
konec neoabsolutizma, ustavna monarhija, uvajala federalizem -
centralizacija, obuditev parlamentarnega življenja (davčni oz. intelegenčni cenzus) -
kralj Viktor Emanuel II. (ustavna monarhija);
ministrski predsednik Cavour (umre 1861);
notranje težave države;
slaba infrastruktura, razlike med S in J, veliko več v razvoj S -
krepil in posodobil armado, konservativec, načrtno slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi;
realpolitika (sloni na praktičnosti, ne ideologiji) -
bil je ranjen --> neuspeh -
Danska vs. Prusija in Avstrijsko cesarstvo;
povod: Danska želela priključiti vojvodino Schleswing;
Danska zgubi;
Prusija dobi Schleswing, Avstrijsko cesarstvo pa Holstein -
Prusija in Italija vs. Avstrijsko cesarstvo;
iz Nemške zveze želeli izločiti Avstrijo (morala se je bojevati na dveh frontah);
Italija dobi Benečijo -
oblikovana Severnonemška zveza;
Italija dobi Benečijo -
vzrok: Avstrijsko cesarstvo izgubi Lombardijo in Benečijo, Prusija jih izključi iz združevanja;
dualizem;
nastanek Avstro-Ogrske -
zakon o združitvi, zakon o splošnih pravicah državljanov, nadzor nad šolstvom prevzame država, splošna in obvezna osemletna šolska dejavnost
-
Francija vs. Prusija;
vzrok: odpor Francije do novo nastajajočih držav;
Pruska vojska vdrla v Loreno --> bitka pri Sedanu --> pri Metzu se francoska armada vda
Italija pridobi Rim -
Francija Nemčiji odstopi Alzacijo in Loreno, Napoleon III. je moral odstopiti, ustanovljeno Nemško cesarstvo, v Franciji oblikovana republika -
v Versaillesu;
ustavna monarhija, pruski kralj Friderik Vilijem I. (cesar), Bismarck (ministrski predsednik), zvezna federativna država, industrializacija, kolonizacija, povezovanje z Avstrijo proti Blakanu;
kulturni boj (med državo in cerkvijo) -
vzrok: osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom;
Rusija zaveznica vseh pravoslavcev -> zmaga -
Rusko-Turška vojna;
posledice: Bolgarija se ozemeljsko okrepi in si pridobi neodvosnost od osmanov, Rusija poveča vpliv na Balkanu -
-
obkrožnica, ki jo je objavil papež Leon XIII.;
odziv na industrializacijo in položaj delavstva
kritizirala socialistične ideje -
zavarovanje pred morebitno vojno z Nemčijo -> začetek Antante
-
nenaklonjenost Nikolaja II. vodi k nastajanju revolucionarnih krogov --> nove stranke
-
vzrok: Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije;
bitka v Cušimi: Japonsko ladjevje premaga Rusko;
podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu --> Japonska dobi Mandžurijo
Posledice: Rusija - večje nezadovoljstvo med prebivalstvom (vplivalo na revolucijo 1905); Japonska - začne opozarjati nase -
vzroki: izguba rusko-japonske vojne (zunanje politični dejavnik), avtokratski način vladanja (notranje politični dejavnik);
zahteve: uveljavitev človekovih pravic, vpeljava parlamentalizma;
splošna stavka delavcev ->carska stranka začne streljati na protestnike -> ruska krvava nedelja -> OKTOBRSKI MANIFEST -> sklical DUMO (parlament) -
-
-
sporazum med državo in cerkvijo
