-
ljudstvo od kralja dveh sicilij zahteva ustavo in ta jo obljubi.
-
razglasijo republiko in imenujejo začasno vlado, kije uzakonila svobodo tiska in zborovanja, ukinila smrtno kazen za politična nestrinjanja, uvedla splošno volilno pravico, omejila delovni čas (10 ur znotraj in 11 ur zunaj) ter ustanovila državne delavnice za brezposelne. -
več revolucionarnih vrenj, izborijo si: svobodo tiska, uvedbo liberalnejših ustav, razpis volitev v deželne zobre in sklic zveznega zbora v Frankfurtu.
-
sklic vsenemškega parlamenta. Hoteli po demokratični poti združit celo deželo in imeli dva načrta združitve. Prevlada malonemška združitev vendar nikoli ne pride do dejanske izvedbe. Istega meseca se sestane tudi nemški parlament(izobraženci), ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel sklep o združitvi. -
Gonlna sila-mlada Italija.Zahtevali vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja.
-
Obdobje zaključitve Metternichovega absolutizma. Cesar Ferdinand prvi odstavi Metternicha ter obljubi vpeljavo ustave, svobode tiska in združevanja, ustanavljanja narodnih gard. -
Sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. Konec fevdalizma.
-
Nemiri v Rimu so papeža prsilili v uvedbo ustave in začasen umik v Neapeljsko kraljestvo. V Rimu nato februarja razglasijo republiko.
-
Franc Jožef izda. ukine reforme prejšnjih revolucij vse razen odrpave fevdalizma.
-
nova ustava in za cesarja se razglasi Napoleona tretjega.
-
Nastopi z silvesterskim patentom. Imenuje po notranjem ministru Aleksandru Bachu.
-
Vzroki: Rusija, VB in Francija si vse želijonadzor Dardanel in Bosporja. Začne se z vdorom Rusije na območje današnje Moldavije in Vlaške. Sprva se Fra in VB ne vključita šele po bitki pri Sinopskem zalivu. Konča se z podpisom mirovne pogodbe v Parizu leta 1856. -
Država se preoblikuje v ustavno monarhijo, konča se neoabsolutizem in uvaja fevdalizem.
-
Franc Jožef spozna da ne mora prakticirati oktobrske diplome. S februarskim patentom se uveljavi centralizacija in obuditev parlamentarnega življenja. Sprožijo se tudi nacionalna trenja predvsem pri Madžarih, Čehih itd.
-
Danska proti Prusiji in Avstrijkemu cesarstvu, saj je Danska želela nemški zvezi priključiti vojvodino Schleswig. Zmagata Avstrija in Prusija in zavzameta Schleswig in Holstein.
-
Prusija in Italija proti Avstrijskim cesarstvom, hoteli iz nemške zvezr izključiti Avstrijo. Avstrija se bojuje na dveh frontah.
-
Kot posledica Avstrijsko Pruske vojne. Oblikuje se Severnonemška zveza in Italija dobi Benečijo.
-
Začne se 8.6.1867 s kronanjem Franca Jožefa in njegove žene Sisi. Dualizem pomeni zvezo dveh suverenih držav v isti monarhiji, skupna jima je le finančna, zunanja in obrambna politika.
1876-novo ime -
Dokončno potrjen dualizem. Zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljana, nadzor nad šolstvom prejme država, uvedba splošne in obvezne osemletne šole.
-
Francija nastrojena proti novonastajajočim državam. Pruska vojska vdre v Loreno.
1870-bitka pri Sedanu -
Posledica francosko-pruske vojne. Francija Nemčiji odstopi Alzacijo in Loreno. Ostale poseledice: Napoleon tretji odstopi, ustanovljeno Nemško cesarstvo, v Franciji se oblikuje republika.
-
V Versailleu razglasijo Nemško cesarstvo. Ustavna monarhija in zvezna federativna država. -
Obstajala le 72 dni pa vseeno zelo pomembna. V njenem času so tovarne opravaljali delavci, ločili so cerkev od države, uvedli splošno obrožitev ljudstva in razglasili enakopravnost žensk.