-
Postojnska vrata najnižji prehod ljudstev v dinarsko gorstvo. Križanje interesov Frankovske, Avarske in Bizantinske države. Udor kultur različnih ljudstev. 5. in 6. stoletje- prečkanje germanskih ljudstev. 452- Huni uničijo Emono. -
Plovdig sprejme krščanstvo in v Franciji ustanovi frankovsko državo. ko kralj umre dedujejo vsi sinovi, manjša kraljestva nastanejo. Pipin mali- Karoling, 800 za cesarja obkronan Karel Veliki, 843 delitev Fr. cesarstva na tri sinove (Karel Plešasti, Ludvik Nemški, Loter) -
S severa- iz Moravske 550 --> reka Drava --> Slovenija. Z juga- pridejo z Avari (Slovani so podrejeni Avarom) --> vz. Alpe ( tam ostanejo Slovani, Avari gredo naprej) --> Panonska nižina
-
poselitev je redka in neenakomerna (gostejša v kotlinah in dolinah), Kransko soško polje, Celovec in Sarinska kotlina tam veliko Slovanov. 20 tisoč prebivalcev na 20 tisoč km2. Živijo v zemljankah, urbanega življenja ni, ralno poljedelstvo, povezovali so se v vaške skupnosti in umrle pokopavali v grobove(verjeli tudi v poganska verovanja).
-
- obdobje- 6-9 st.- kolonizacija, naselitev Slovanov
- obdobje- 10-12. st.- nižinska kolonizacija, notranja in redkeje zunanja- Sorško in Dravsko polje.
- obdobje- 13-14. st.- višinska kolonizacija, notranja, redkeje zunanja- Kočevje
- obdobje-15.st-->- naselitev na izpraznjena območja v času Turških vpadov
-
Ugodna lega, reke, doline, kotline da jih Avari nebi poskušali pravno odstranit. Središče: Krnski grad na gosposvedskem polju. Kneževina- 1. knez Vaiuk. moč si krepijo v vojnah proti Langobardom in Avarom.
-
Šibka Avarska nadoblast nad Slovani. upor pod vodstvom Sama (Samovoa plemenska zveza). Vz. Alpeimajo veliko gozda so visoke,...
-
Ima naziv od 679, vladajoči rodbini sta Eppensteini in Spanheini, 14. st Habzburžani prevzamejo oblast, sedež deželnega kneza je Celovec.
-
najvišji sloj: plemstvo, knez, knežja rodbina, ostalo plemstvo.
nižji sloj: kosezi (vojaško plemstvo, med plemičem in kmetom, do 13. st v družbi privilegije, pomembni pri odločanju kdo bo knez, ...)
Še nižji sloj: sodobni kmetje
Njnižji sloj: sužnji Ustoličevanje: obred, klic kneza in odg. publike, odhod v gosposvetsko cerkev in pojedina. -
Zanj značilni kipi v notranjosti, okrašene fasade, bogato okrašeni spomeniki...
-
Pokrsitjanjevanje od zgoraj (knez--> njegova družina--> spremljevalci--> karantansko ljudstvo), misijonarji so gostje, verski pouk in prevod verskih besedil, bogoslužja v Latinščini, Molzbichl je 1. samostan v Karantaniji. 828 fevdalizem in frankovski pravni red. -
Središče: Kranje oz. zgornje Posavje, družba podobno urejena kot v Karantaniji, 828 kneza zamenja frankovski grof. Izguba samostojnosti --> frankovska grofija. -
Misijonarja prideta iz Soluna- Konstantin (kasneje Ciril) in Metod. Ustanovita glagolico za slovansko bogoslužje.
-
- stoletja so nastala mesta na obali severne Istre.
-
Škofja Loka leži na ravnem a ob vznožju položnega hriba. Nad njim sta dva gradova, v mestu je 250 zidanih s skodlami kritih hiš. Ima cerkev sv. Jakoba, farno kapelo pozidano s čudovito in lepo umetnostjo. Mestni trg je razširjena glavna ulica, ob njej pa se razprostirajo hiše obrtnikov in trgovcev. -
Večja od Karantanije in Koroške. Grofije: Istra, Kranjska, Savinska, Veronska, Furlanska, Koroška, Karantanska- na čelu so grofi. Uveljavi se ime Velika Karantanija. uveljavi se tudi fevdalizem, VK vključuje vz. Alpske Slovane v poselitveni prostor v celoti.
-
Zanj značilni polkrožni lok, debele stene, čvrsti stebri, krožni lok, simetrije,...
-
vojvodina od 12.st, vladajoča rodbina Traungovci, 14. st Habzburžani prevzamejo oblast. Sedež deželnega kneza je Gradec.
-
Začela nastajati od 13. st naprej. Plemstvo podeljuje naselbinam z prevladajočo obrtno in trgovsko dejavnostjo mesta. To so mesta današnje slovenske Istre, Ptuj in mesta ob Dravi. -
Grofija od 13. st, vladajoča rodbina so Goriški grofje, 14. st, deželni knez postanejo Habzburžani, sedež le teh je Gorica.
-
Red Benediktinci ustanovili samostan Izola- delovanje 15. st
Red Dominikanci ustanovili samostan Koper- med 1220 in 1224-1806
Red Avguštinci ustanovili samostan Ljubljana- delovanje od 1647-1784 -
v 14. st se je država širila po Balkanskem polotoku. 1453 osvoji Carigrad. Posledice: širitve islama, soja vojaška org., nove kult. navade. -
V začetki 14. st. postanejo habzburški vazali, posesti so pridobivali na štajerskem, koroškem in kranjskem. Zdaj sedež delovanja v Celju. 1341 povzdig v grofe- ime po sedežu= celjski grofi, te si sposojajo denar, ga posojajo, vojaška najemništva, obvladujejo promet skozi slo. ozemlje(mitnine in carine).
-
Vojvodina od 14. st., vladajoče rodbine so Spanheimi, 14, st postanejo Habzburžani deželni knezi, njgov yedež je Ljubljana.
-
To je oseben fevdalni obred ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414. -
Kuga, lakota, vojne na podeželju tako so bili kmetje prisiljeni se ukvarjat z neagrarnimi dejavnostmi. Gruntarji, kajžarji, bajtarji, gostači. -
Turki 1. vdrejo v okolico Metlike, roparski napad, pobijejo ljudi in odidejo.
-
Močni in številni odredi konjenice, napad hitri, dobro org. in nepričakovani. usmerijo se v eno deželo ali v vse hkrati.
-
Najmanjši roparski napad, ogrožene: dolenjska, notranjska, Celje in Ptuj. Nato sledi 20 let brez napadov
-
Vzrok za nastanek je nezaščitenost podeželja pred turki, nasprotovanje zviševanju denarne dajatve pa je poleg vzroka še povod. Kmetom se pridružijo rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani. Upor zatrejo turki. Zemljiški gospodje kaznujejo voditelje upora in kmete.
-
-2/2 16. stoletja in 17. stoletje
- protireformacija ali duhovna obnova
-duhovno prenovljeno papeštvo, upoštevanje verskih naukou, vera je v ospredju... -
Na predelih Kranjske, Štajarske, Koroške in Goriške. Vzroki za nastanek so avstrijsko beneške vojne omejujejo kmečko trgovino, slabša se položaj kmetov zaradi kuge, lakote in potresa 1515. Nasprotovali so feudalnemu sistemu, povezovali so se v kmečko zvezo, posredovali pri cesarju Maksimiljanu I. a je bilo neuspešno. Izkurjeni kmetje, slabo opremljeni in 80 000 jih je. Dobili so kazni.
-
Ogrožene notranjska, dolenjska in Kras. Sultan Sulejman Veličastni. Dunaj je cel zavzet, ropanje in lov na ljudi. 1529 in 1532 še dva poskusa ko Turki probajo dobit Dunaj- ne uspe jim.
-
Neposredno podrejanje papežu, ustanovi ga Ignacij Levolski. Deluje proti krivoverstvu, misijonarjenju izven Evrope ter skrbi za vzgojo, ustanavlja šole...Inkvizicija oz. ljudi je mučil da so mu rekli:<mi smo protestanti> in tako jih je dal ubiti.
-
Redki vpadi, 1559 tretjič vdrejo v Kranjsko, 1600 pa še v Prekmurje in Ogrsko.
-
Sklical ga je papež Pavel III. leta 1545 v Tridentu oz. na S. Italije. Trajal je 18 let in zasedal 3x. Bil je rimokatoliški odg. na reformacijo. Skušal je vzpostaviti virsko enotnost, končati virski spor, odpravit odpustke, poudarjati celibat in zavezanost nanj, uvedel je matične knjige (krst, smrt, poroka). Posledice: spori med protestanti (=reformisti) in katoliki (podpora evropskih vladarjev)- verske vojne!
-
8 jih je. vojna med protestanti (hugenoti) to so bili francozi katerim se pridruži Anglija in med Rimokatoličani ki se jim pridruži Španija. Na oblasti takrat regentka Katarina Medičejska. -
V Vassy-u pomorili 3000 hugenotov. vojne se končajo z Nanskim ediktom. Henrika II. nadomesti Henrik IV. in prizna versko svobodo. po vojnah Fr. doživi gos. in kult. razcvet. Nanski edikt velja do konca 17. stoletja prekliče ga Ludvik 14. takrat rimokatoliška Francija.
-
Na predelih Štajerske, delu Kranjske in hrvaško Zagorje. Vzroki zanje so nezakonitosti na posestih Franja Tahija- zlorabe. začetek 27.1. 1573, na čelu upora Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici.
-
Ferdinand II. Habzburški se ne drži verske svobode. protestantski knezi in plemiči 1608 organizirajo unijo, katoliški tabor pa se je v ligo povezal že 1521. Spore med taborom sprožil vdor Čeških plemičev v dvorec in umor skozi okno treh kraljevih delavcev- praška defenestracija. 1620 Bitka na beli gori- Ferdinand II. Habzburški premagal protestantsko vojsko in Češko vrnil Rimokatoličnom. Posledice: mrtvih 7 millionov prebivalcev, mesta uničena , kraja...
-
Po koncu tridesetletne vojne. Ustavi se širjenje Habzburškega vpliva po Evropi, cesarstvo v nekaterih deželah, Švoca in združena Nizozmska sta se odcepili od rim.-nem. cesarstva, Francija širi posesti, Švedska dobi ozemlja in postane lastnica Baltika,... -
Na predelu Goriške in del Kranjske. Zahtevali so staro pravdo, upor usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti. Zadušitev upora z četami iz vojne krajne.
