-
-
Iz območja Marauske (Češka) prek Doanve, po dolinah alpskih rek.
-
Pod nadoblastjo Avarov. Po rekah navzgor. Okrepijo se, ko skupaj z Avari zavzamejo Sirmij
-
Bila je šibka oblast Avarov nad Slovani, saj so izgubljali nadzor nad njimi, ker so se Slovani naselili na bolj goratih predelih.
Samo pa je bil trgovec z orožjem. -
To je Samo izkoristil.
-
Ustanovljena severno od Donave. -
Avari uspešno obnovijo oblast povsod razen na Koroškem, le tam Slovani obdržijo avtonomijo.
Valuk je bil prvi poznan voditelj Slovanov. -
Ker so Karantancem Avari predstavljali nevarnost, so morali prositi za pomoč Bavarce, katerim so potem morali poslati talce za jamstvo zvestobe. Posledice so bile, da so izgubili samostojnost, morali so priznati nadoblast Bavarcev oz. Frankov in novega kneza so določili Franki, oblast pa mu izročili Kosezi. -
Spodnje panonski knez, ki se je uprl upravniku skupaj s Karantanci, ampak je bil poražen s strani Frankovske države. Posledice so bile, da je Karantanija dokončno izgubila samostojnost, Franki so odstavili karantanske kneze in na njihovo mesto postavili Frankovske grofe. -
-
Za domačine je še vedno bil knez.
Prizadeva si, da se izboljša gospodarstvo in da se vojaško bolj utrdi območje. -
Pribinov sin Kocelj ga nasledi, ampak ta ni nadaljeval Frankom všečne politike. -
Franki z veliko Moravsko vojsko sklenejo premirje. Kocelj ostane brez Moravske podpore in se umakne z oblasti, kar je pomenilo neposredno oblast Frankov. Prostor nato vstopi v zahodno evropski kulturni krog: krščanska kulturna tradicija, fevdalizem, 2letno kolobarjenje.
Oblast nad tem delom prevzame Arnulf: Arnulfovo kraljestvo. -
Oton prvi loči deželo stran od Bavarcev in vse dežele poveže v Vojvodino Koroško: Koroška krajina + Karantanska krajina + Savinjska krajina + Kranjska krajina + Istra + Furlanija + Veronska mejna krajina.
Obstajala je do 14. st. -
Vojvodina od 976. Vladajoče rodbine so bile: Eppensteini, Spanheini, Premljski, Goriški grofi. 1. deželni privilegij leta 1338. Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast 1335. Sedež deželnega kneza je bil od 1518 naprej Celovec. -
Vojvodina od 1180. Vladajoče rodbine: Otokarji, Premijsli, Babenberžarji. 1. deželni privilegij leta 1186. Habsburžani prevzamejo knežjo oblast 1286. Sedež dežele kneza je bil Gradec. -
Grofija od 13.st. Vladajoča rodbina so bili Goriški grofi. 1. deželni privilegij leta 1365. Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast 1374 in 1500. Sedež deželnega kneza je bila Gorica. -
Gospodje Žovneški povzdignjeni v grofe in postanejo celjski grofje. -
Herman je rešil življenje Sigismundu in ta je bil zelo hvaležen, zato mu da hčerino roko: povezava celjske rodbine in luksemburške rodbine. Sigismund je tako podpiral celjske grofe, da so širili svoje posesti (na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem). -
V okolici Metlike. Prodirajo iz JZ Balkana in iz izključno roparskega pomena. -
Napadali iz jugozahodnega Balkana in iz izključno roparskega pomena.
-
Tako je celjska posest zavzeta iz habsburške nadoblasti, sami so svoji gospodje na svojih posestih. -
Konec vzhodnorimskega cesarstva.
Širili so Islam, svojo vojaško organizacijo in kulturne navade. -
Ladislav Hunyad izvede atentat.
Posledice: konec moške veje Celjski grofov, dedujejo Habsburžani. -
-
Obdobje silovitih turških vpadov. Zelo močna vojska. Napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Napadli so več dežel hkrati, da bi se prebivalci težje obranili. Najbolj je trpela dežela Kranjska.
-
Vzrok je bil nezaščitenost pred Turki in nasprotovanje zvišanju davkov. Kmetom so se pridružili meščani, rudarji, fužinarji in obrtniki. Upor so zatrli Turki. Zemljiški gospodje so kaznovali voditelje upora. -
Le manjši roparski napadi. Izpostavljene predvsem: Dolenjska, Štajerska, okolica Celja in Ptuja.
-
Kranjska, Štajerska, Koroška in Gorenjska.
Vzroki so bili nasprotovanje fevdalnemu sistemu in kmečko trgovino so omejevale Avstrijsko-beneške vojne, bila je kuga, lakota ter potresi. Povezovali so se v kmečko zvezo in posredovali pri cesarju Maksimilijanu I., a neuspešno. Bili so pomanjkljivo izurjeni kmetje. Kazni so bile enkratna dajatev na Kranjske in letni davek oz. uporniški fening.
Takrat so bile prve slovenske tiskane besede: Le vkup, le vkup uboga gmajna. -
Katoliški tabor se povezal v ligo. -
Več kot 60 napadov. Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Sultan Sulejman Veličastni si je prizadeval, da bi dosegel in oropal Dunaj. Cilj napadalcev je bil lov na ljudi, njihovo premoženje, zadržati velik del krščanske vojske čim bolj stran od Dunaja. Dvakrat so prišli do Dunaja in obakrat si bili neuspešni.
-
Ustanovil ga je Ignacij Loyolski. Njihove naloge so bile:
- delovanje proti krivoverstvu
- misionarjenje izven Evrope
- skrba za vzgojo -
Le še redki napadi po tem letu. Leta 1559 so Turki zadnjič vrdli na Kranjsko. Po letu 1600 so le še na Ogrsko nekajkrat vrdli - smeri udorov so bile JV. -
Sklical papež Pavel III. v Tridentu. Protestanti niso bili vabljeni. Skušali so vzpostaviti versko enotnost v Evropi in končati verski spor.
Posledice so bile, da niso dosegli sprave, razkol se je samo še bolj poglobil in vsaka stran je dobila svoje podpornike. -
-
Napisal ju je Primož Trubar in sta prvi dve slovenski tiskani knjigi. -
Štajerska, Koroška, Kranjska in do 1500 Goriška. Namen je bila učinkovita protiturška obramba. Glavno mesto je bil Gradec, vodja pa je bil vojvoda Karel II. -
Napisal Primož Trubar o tem, kako naj se vzpostavi protestantska cerkvena organizacija na Kranjskem. Slovenščina naj bo pri cerkvenih obredih, v šolah in upravah. Posega v pravice kneza zaradi česar so jo zasegli, Trubarja pa izgnali. -
Je vrh hugenotskih vojn. Takrat je Katarina privolila v poroko svoje krščanske hčerke s hugenotom, ampak potem na poročno noč zapre mestna vrata in pobije vse hugenote. Bilo je okoli. 3000 mrtvih hugenotov. -
Štajerska, del Kranjske in Hrvaško Zagorje. Začel se je kot kraljevi upor na posestvu Franija Tahija; kmetje se v Hrvaški Zagori uprejo in izženejo Tahijevo družino, kar vse skupaj prelevi v še večji upor. Na čelu upora so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregotić. Njihove zahteve so bile ustanovitev kmečke države neposredno pod okriljem SRCja, vzpostavitev cesarskega namestništva v Zagrebu, svobodno trgovanje in sodelovanje pri pobiranju dajatev. -
Z njim se končajo hugenotske vojne. Henrik IV. prizna versko svobodo. Francija doživi kulturni in gospodarski razvect. Kralj ostane kristjan in vsi na dvoru prav tako.
Velja do druge polovice 17. st -
Protestantski knezi se organizirali v unijo. -
Povod za vojno je bil vdor čeških plemičev na kraljevi dvorec, ko so čez okno vrgi 3 kraljeve odposlance. Posledice so bile trpljenje civilnega prebivalstva, uničenje mest in vestfalski mir.
-
2 mirovni pogodbi: s Švedsko in Francijo. Ustavili so širjenje Habsburškega vpliva po Evropi. Cesarstvo je postalo ohlapna zveza različnih dežel. Izguba ozemlja, saj se Švica in Združena Nizosemska osamosvojita. Francija si je razširila posest ob Renu. Švedska je postala gospodarica Baltika. Knezi še naprej odločajo o veri svojih podložnikov. Priznan še kalvinizem. -
Goriška in del Kranjske.
Vzroki so bili novi državni davki na meso in vino ter izsiljevalsko pobiranje davkov in tlake. Zahtevali so staro pravdo. Upor je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti. Vzroki za neuspeh so bili: slaba oboroženost in izurjenost, nepovezanost, neenotnost v zahtevah, problemi v komunikaciji in naivno zaupanje v cesarja, ki jim ni imel namena pomagati.