-
Leta 4500 pr. Kr. se je ob Nilu pojaviula stalna naselitev zaradi rodovitne prsti ter vira vode. To je bil začetek preddinastičnega obdobja.
-
Viri iz tega obdobja so arheološke najdbe ki so predvsem materialni viri, kot naprimer pečati, izdelki iz keramike, posode iz bazalta...
V tem obdobju so imele velik vpliv sumerske civilizavije iz Mezopotamije. -
Prvi faraon je bil faraon Narmem/Menes, ki je vladal v zgodnjedinastičem obdobju. Pomemben je, ker je družil spodnji in zgorni Egipt
-
Obdobje se je začelo z združitvijo zgornjega in spodnjega Egipta ( S in Z Nila - glede na tok reke). Takrat se je začela bronasta doba v Egiptu. Prestolnica je bila Memfis.
-
Zgrajena je bila v 3. tisoč. pr. Kr.. Vrhunec je dosegla v 2. Do 19. stol. sta bili minojska in mikenska civilizacija Homerjevi izmišljotini. 1870 pa je arheolog Schliemannn odkril Trojo in Mikene, to je bil dokaz za Iliado in Odisejo.
-
Piramide so gradili le v času starega kraljestva. Piramide so gradili z namenom, da so v njih pokopavali faraone. Torej so služile kot grobnice. Ene najbolj znanih so piramide v Gizi ter Svinga. Piramide so se skozi čas ohranile, ker v puščavah ni vlage. Gradnja je bila zelo zahtevna, uporabljali so tudi bakrena dleta. Najstarejša je Djorsejeva, največja pa Keopsova.
-
Razvila se je na Kreti. Proti koncu 3. tisoč. so začela prihajati ljudstva iz zahoda, ki so z sabo prinesla začetek trgovine. Plemiške družine so začele graditi palače in gospodarska središča kot so Knosos in Mali. Takrat je bil pomen žensk drugačen. Bile so bolj enakopravne, ni bilo patriarhata. Bili so tudi mojstri kovin (predvsem zlata) in keramike. Kreta pa je bila na geološko zelo nemirnem območju. Sredi 2. tisoč. pr. Kr. je izbruhnil vulkan na Teri. Najpomembnejša zapuščina je pisava.
-
V starem kraljestvu se država razdeli na okrožja ali nome, tem vladajo nomarhi. Zgodi se prvi vrhunec v razvoju pri Nilu. Takrat zavladajo tudi faraoni 4. dinastije: Keops, Mikerin, Snefru. Ker je bilo takrat mirno obdobje se je zgodil velik družbeni in gospodarski razvoj. Zgodila se je tudi gradnja piramid. Obdobje se je končalo z 6. dinastijo faraonov, ko se je njihova moč začela slabšati. Krepiti se je začela moč nomarhov.
-
Egipt se spet razdeli za moč se borijo nomarhi.
-
Pisava je najpomembnejša zapuščina minojske civilizacije. Uporabljala se je za potrebe dvora. Razvila se iz slikovne pisave. Bili sta slikovna linearna A pisava, ki še ni razrešena in ima zelo malo zapisov. Druga pa je zlogovna linearna B pisava, ki je novejša, uporabljali so jo v celinski Grčiji, bila je pisava Mikenske civilizacije, ni dokazov za zapisovanje literature, zapisana je na dokumentih iz knososa.
-
Začne se z zmago vladarjev iz Teb. Egipt se ponovno združil. Prestolnica so bile Tebe. Najpomembnejši faraon je bil Sezostriz II.
-
Bil je najpomembnejši faraon v srednejm kraljestvu. Centraliziral je držav: vsi so imeli enake zakone, bil je en center Teb. Imel je izurjeno vojsko. Poskrbel je za več obdelovalnih površin, za širitev trgovine, saj je trgoval z Azijo. Zgodil se je tudi razvoj umetnosti in literature.
-
Prestolnica je bila Avaris. Zgodila se je politična in gospodarska slabitev Egipta, zaradi prihoda Hiksov. Bile pa so tudi novosti, kot naprimer: bojni voz, ki so ga videli pri Hetitih, bronaste puščične konice in konje. Trgovali so z Minojci na Kreti.
-
Megaron je reprezentančna dvorana, ki so jo zgradili znotraj palače. Ob palači, pa so bile druge obrtne dejavnosti in kmetijstvo.
-
2000 pr. Kr. priseljevanje grških plemen. 1600 pr. Kr. ustanavljanje utrjenih mest in države: Mikene, Trint. Zgradi se megaron. Zgodi se razvoj trgovine zaradi propada kretske kulture. Gradijo se monumentalne zgradbe. Propade ob dorski selitvi 12. stol. pr. Kr.
-
- faraon Ahmose: premagal Hikse in ponovno združil Egipt.
- faraon Tutmozis II je ozemlje širil na J in SZ zaradi trgovine.
- faraon Amenofis IV, ki je upeljal vero v enega boga Atona.
- Tutankamon - njegova grobnice je skoraj nedotaknjena.
- faraon Ramzes II se je spopadel s Hetiti-podpisali so prvo mirovno pogodbo.
- faraon Ramzes III je ubranil Egipt pred ljudstvi iz morja-prva pomorska bitka; bil je zadnji veliki faraon. Začetek uporabe železa.
-
Končala se je bronasta doba, začela se je železna. Mikenska civilizacija je razpadla. Konec je bilo mogočne arhitekture, ni bilo več centrov, znižala se je kakovost življenja, pozabili so na pisavo.
-
Dorci so se več desetletij selili iz goratih delov S Grčije na J in V obale Peloponezna in J obale Male Azije. Staro prebivalstvo so sestavjali Eolci:cnaseljevali osrednjo Grčijo Jonci: naseljevali Atiko Ahajci: naseljevali S Peloponeza. Leta 1100 pr. Kr. so se združila dorska plemena z starim prebivalstvom. Malo Azijo pa so poselili: na S Eolci - Eolija; na sredini Jonci - Jonija; na J pa Dorci - Dorida.
-
Kriza po smrti Ramzesa. Egipt razpade.
-
Dorci ustanovijo mesto Sparta. Staroselce spremenijo v helote. 8. stol. pr. Kr. napadejo sosednjo pokrajino Mesenijo. Imajo zelo strogo organizirano vojaško družbo. Prebivalstvo se je delilo na spartiate, periojke in helote. Sparta je bila kraljevina kjer sta vladal 2 kralja. Imela sta adzorni svet ali eforje. Spartanska družba postane zelo vojaško nusmerjena, zaradi konstantnega občutka nevarnosti. Nastala je tudi Peloponeška zveza, ki je bila najmočnejša vojaška sila takrat.
-
Linearno B pisavo pozabijo. Leta 800. pr. Kr. ponovno začnejo pisati. Razvijejo grški alfabet.
-
Po dorski selitvi naraste št. preb. posledično se zgodi razvoj večjih skupnosti. Sorodstvene vezi se manjšajo. Polisi nastanejo na vrhu hriba zaradi varnosti.
Značilnosti:
- majhni
- od 5-10000 preb.
- vsak polis ima svoje zakone, koledar...
Vzroki za nastanek:
- razčlenjena in težko prehodna pokrajina
- prepričanje, da je življenje v majhnih državicah boljše. -
Falanga je bil nov način bojevanja v Atenah in Sparti. Bojenvanje je potekalo tako , da je nila skupina obroženih pešcev drug zraven drugega, tesno stisnjeno. Oboroženi so bili s sulicami in ščiti. Po falangi so bili v vojski lahko vsi.
-
Kolonije so postavili predvsem na:
- J Italije in Sicilije
- Z sredozemlja: obale Španije,Francije(Korzika)
- celo obalo Črnega morja -
664 pr. Kr. se začne 26. saitska dinastija. 525 pr. Kr. perzijski kralj Kambuz II zavzame egipt in začne 27. dinastijo. 332 pr kr. Aleksander veliki zavzame Egipt. Po smrti Aleksandra leta 323 pr. Kr. zavlada Ptolemaj I. Zadna vladarica je Kleopatra, potem Egipt osvoji Rimski imperij.
-
Atene so bile glavno mesto Atike. Prebivalci so bili Jonci. V obdobju aristokracije je vodilo 9 arhontov: poveljevali so vojski, sprejemali zakone, vodili verske zadeve... služili so le eno leto.
-
Spopadli so se Perzijci in Atenci. Bila je kopenska bitka in Atenci so zmagali saj so bili bolje oboroženi ter bojevali so se staktiko falange.
-
Perzijci zaradi zvijače to bitko zmagajo saj vdrejo v Atiko.
-
Bila je pomorska bitka. Grki so načrtno izbrali prostor zaradi morske ožine. Grki so zmagali, ker so imeli boljše ladjevje.
-
Grki ponovno zmagajo to kopensko bitko. Po tem Perzijci nikoli več ne napadejo celinske grčije.
-
Uvedel je reforme. Javne službe so delili med ljudmi z žrebom. Uvedel je dnevnice. V njegovem času je bila zlata doba Aten, saj je bil polis bogat. Ves denar, ki so ga dobili so vložili v gradnjo.
-
Po vojnah Atene postanejo najpomembnejši polis. Ustanovi se Delsko-Atiška pomorska zveza. Po letu 470. so članice začele izstopati, ker ni bilo več nevarnosti Perzijcev
-
Maska je bila dokaz, da so Mikene res obstajale. Našel jo je Heinrich Schliemann.