-
- kralj Rima je bil Romul, ki je ubil svojega brata Rema.
-
Tarkvinij Ošabni, zadnji kralj Rima je poskušal zavladati kot tiran, a ga je ljudstvo odstavilo. -
Patricijska republika: glavno besedo so imeli Patriciji (premožnejši).
-
Sklenili kompromis in odtlej so plebejci volili ljudska tribuna, ki sta varovala njihove interese. -
Veliki zapis prava, jamstvo plebejcem, da so pred zakonom vsi enaki+ talionsko načelo. Dosegli, da je 1 konzul vedno plebejec, dovoljene poroke s patriciji, dosegliva duhovniška služba. -
Kelti za pol leta zavzamejo Rim, onemogočali izvajanje rimske oblasti. -
Rim pridobi oblast in vpliv v osrednjem delu Apeninskega polotoka.
-
Latinska mesta v osrednjem delu Apeninskega polotoka postanejo del Rima ali pa so mu podložena.
-
Zmaga Pir, a je njegova vojska uničena- od tu frazem "Pirova zmaga". -
Zaradi interesov pri širjenju trgovine na Z sredozemlju. 243.pr.Kr. zmaga Rim (uporaba vrana). -
Kartagina osvaja ozemlje Iberskega polotoka, poraz Rimljanov, sledi preobrat (Scipion Afričan) -
Kartažanski vojskovodja Hanibal premaga Rimljane, te preidejo iz ofenzive v defenzivo. -
Rimski poveljnik Scipion Afričan izvede napade na Iberskem polotoku in premaga Hanibala. -
Ozemlje dobi pergamonski kraljl, ta umre in prepusti ozemlje Rimljanom. -
Provinca Makedonija- del rimskega imperija. -
Rimljani se izkrcajo v Afriki (Numidija) in dokončno porazijo Kartagino (jo požgejo in posujejo s soljo). -
Ostanki polisov v matični Grčiji. -
Poskušal zaustaviti propad kmetov, predlagal zemljiški zakon, v uporu ubit. -
Reforme: omejil senat, zemljiški, vojaški in žitni zakon. V uporu ubit. -
Reograniziral vojsko, državi priskrbel orožje, Marijeve mule, bojevanje v kohortah, stalna vojska. -
Senatorji (višje magistrature, veleposestniki) in vitezi (nižje magistrature, podjetniški posli).
-
Vsi zavezniki na Apeninskem polotoku južno od reke Pad dobijo državljanstvo.
-
Prvi v zgodovini Rima, ki je uporabil vojsko, da je prišel v Rim (pobil popularje), -
Sula konča državljansko vojno, porazi popularje in postane diktator. -
Sula se prostovoljno umakne iz Rima, njegov dedič je Gnej Pompej. -
Sužnji hoteli izboljšati svoj položaj, upor je vodil suženj Spartak. -
Pompej kot konzul odpravi Sulovo ureditev, Kras- eden najbogatejših rimskih državljanov. -
Pompej, Kras, Cezar; en drugemu pomagali za dosego političnih ciljev. -
Deloval na robu legitimnosti, ni se oziral na mnenje drugih, delal mimo navad od prej. -
Cezar osvojil celotno Galijo, razširil mejo rimskega imperija, postal najmočnejši človek v državi. -
Cezar hoče postati diktator, Pompej med tem v Grčiji zbira vojsko. -
Cezar premaga Pompejevo vojsko, Pompej zbeži v Egipt, tam je ubit. -
Cezar zmaga državljansko vojno in se razglasi za dosmrtnega diktatorja. -
Zarota v senatu- vodila Kasij in Brut (Et tu, Brute), Cezarjev dedič je Gaj Oktavijan. -
Mark Antonij, Gaj Oktavijan, Lepid. Ozemlje si razdelijo na 3 dele. -
Državna vojska in republikanci porazijo vojsko Bruta in Kasija (kasneje storita samomor). -
Vojna med Oktavijanom in Antonijem, Oktavijan zmaga in postane edini vladar celotnega rimskega imperija. -
Gaj Oktavijan zmaga proti Marku Antoniju in Kleopatri, Egipt postane rimska provinca. -
- obdobje cesarstva, začne se, ko Gaj Oktavijan zavlada kot cesar in prevzame naziv Avgusta (s tem se dvigne nad magistrate).
-
Rimski mir, ni bilo vojn znotraj imperija, romanizacija, razvoj trgovine, umetnosti, izobrazbe, gradnja cest...
-
Začetnik je bil Avgust, nasledil ga je Tiberij- strog, Kaligula- nasledil Tiberija, diktator, zelo strog, maščevalen, Neron- okruten, neuravnovešen
-
Del Rima uniči požar, zanj so okrivili kristjane. -
4 kandidati v boju za prestol. Legije za cesarja razglasijo Vespazijana. -
Začetnik je bil Vespazijan, bil je razumen, prinesel je vzpon in stabilnost.
-
Posinovljeni cesarji. Trajan (največji obseg države, sposoben), Hadrijan (Hadrijanov zid), Antonin Pij (Antoninov zid), Mark Avrelij.
-
Mark Avrelij zmagal in zavaroval vzhodno mejo. Vojaki Marka se okužijo s kugo, ta v 20 letih pomori 5 milijonov ljudi.
-
Spopadi z germanskimi ljudstvi (Markomani, Kvadi, Sarmati). Vojna razkrije šibkost rimske severne meje, začetek germanskih vdorov.
-
Na rimskem prestolu se je zvrstilo pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever. -
Cesarji afriškega porekla, Karakala, odlok Constitutio Antoniniana, od 3. stol. naprej nenehno vojno stanje.
-
Imenovale so jih legije v provincah, Avrelijan uspešno končak krizo 3. stol.- Restitutor Orbis
-
- obdobje cesarsva, začne se, ko Dioklecijan postane cesar. Za 170 let zaustavi poropad rimskega cesarstva, odpravi obdobje brezvladanja in uvede trdno oblast.
-
Dioklecijan spozna, da ne more sam vladati celemu rimskemu cesarstvu, zato ga razdeli na 4 dele in vsakemu nastavi vladarja: Dioklecijan, Maksimiljan, Galerij in Konstacij (2 avgusta, 2 cezarja).
-
Uvedel Dioklecijan (začel Neron). Vzel državljanstvo, rušil cerkve, zažigal verska besedila, mučil duhovnike... Umrlo 3-3.5 kristjanov.
-
Konstantin Veliki premaga uzupatorja Makscensija.
-
Pred bitko pri Milvijskem mostu naj bi videl križ, trdil je da mu je pomagal zmagati, zato je nehal preganjati kristjane.
-
Leta 305 sta Dioklecijan in Maksimiljan prepustila oblast cezarjema, leta 324 je Konstantin Veliki postal edini vladar (odpravil tetrarhijo).
-
Ker se je zavedal, da je Rim preveč oddaljen od ogroženih meja, jo je prestavil v Konstantinopel (Bizanc), da se lažje brani pred barbarskimi ljudstvmi.
-
Teodozij Veliki (zadnjji vladar enotnega rimskega cesarstva)- edikt, po katerem so morali vsi sprejeti krščanstvo za religijo, prepovedal poganstvo.
-
Teodozij Veliki je razdelil rimsko cesarstvo na vzhodni (kulturno, gospodarsko in politično zelo močno) in zahodni del (slabel, vedno več germanskih ljudstev).
-
Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta, germani zavladajo.
-
Vpadi tujih ljudstev, demografski in ekonomski razlogi, šibkost centralne oblasti, tuji najemniki v rismki vojski, duhovna kriza...