-
Porečje Nila je bil enden izmed prvih krajev kjer so se ljudje stalno naselili. Tam so se naseljevali zaradi ugodnih razmer za poljedelstvo. Nil je poplavljal večkrat na leto in za sabo puščal rodovitno prst. Po poplavljanju Nila so se imenovali tudi letni časi in verovali so v to da poplavljanje Nila povzročajo višje sile. Za večji pridelek so se spomnili irigacije oz. namakalnega poljedelstva. Ta jim je omogočil da so imeli pridelke tudi v suhem delu leta. Posluževali so se kanalov in šadufa. -
Neolitska revolucija je poljedelska revolucija in popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev. Začnejo poseljevati območja ugodna za življenje npr. območje rodovitnega polmesca -
Je bilo mesto z mogočnim obzidjem in zelo razvito trgovino. Imeli so zelo razvito vojsko, imeli so še posebej dobre lokostrelce
-
Med tem časom so vladali kralji tretje dinastije in dosegli so združitev spodnjega in zgornjega Nila v enotno državo. Prvi faraon o katerem imamo redke zapise naj bi bil NARMER.
-
Staro kraljestvo se je začelo z kraljevino faraonov 4.dinastije. Med njimi so bili SNEFRU, KEOPS in MIKERIN. Glavno mesto je bilo v Memfisu. Staro kraljestvo je najbolj znano po piramidah iz Gize.
-
Je ena izmed prvih razvitih civilizacij. Bila je na območju otoka Kreta. Minojci so bili dobri trgovci in obrtniki. Bili so tudi zelo bogati in gradili so palače na primer Palača na Knososu. Vojske niso imeli razvite saj so imeli strateško lego. Točnega vzroka za razpad Minojske kulture ne poznamo.
-
Egipt razpade na dva dela in je ponovno razdeljen. Ni bilo osrednjega vodstva in za oblast so se borili nomarhi. traja 2 stoletji
-
Na oblast pridejo Telebanski knezi in državo že spet združijo, glavno mesto pa postavijo v Tebe(Luksor). Doživijo gospodarski razcvet in Faraon SEZOSTRIS tretji centralizira državo.
-
Je bilo mesto z največ prebivalci in svoj vrhunec je doseglo v zlati dobi Aten
-
V 17.stol je Egipt gospodarsko oslabel in za skoraj 100 let mu zavladajo Hiksi
-
2000 pr.Kr so se v grčijo začela priseljevati tuja ljudstva (Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci). Začeli so se stapljati z staroselci in začeli graditi mesta. Eno izmed teh mest so mile tudi Mikene v Argolidi. Bili so zelo vojsko usmerjeni in centralizirali so oblast. Njihovo gradbeništvo je bilo monumentalno. Postavljali so spomenike, palače, grobnice...
-
Ustanovi ga AHMOSE, ko porazi Hikse. Prestolnica so tebe Tebe. TUTMOZIS PRVI osvoji Nubijo in jo poimenuje v Kuš. TUMOZIS tretji osvoji Sirijo (Egipt največji) AMENOFIS ČETRTI (vladar 18.dinastije) vero spremeni v
MONOTEIZEM v boga Atona.
Nasledi ga TUTANKAMON. RAMZES DRUGI za g. mesto postavi Tanis v Delti. Uspešno je obranil egipt pred tujimi ljudstvi. dosegel je prvo mirovno pogodbo. RAMZES TRETJI je zadnji veliki faraon in jih obrani pred ljudstvi iz morja. Prva pomorska bitka. -
Propad hierarhično zgrajene družbe - vrnili so se na plemenske monarhije. Poslabšala se je kvaliteta življenja in družba je doživela zaton na področju kulture in znanosti.
-
Kriza po smrti RAMZESA TRETJEGA. Egipt si prisvojijo faraoni 25. Kušitske dinastije. Vojaški povelniki se prepirajo za oblast in Egipt se žespet razdeli na dve državi
-
Vladale so visoke plemiške družine. Ukvarjali so se s piratstvom, krajo in vojaškimi napadi. Ropanje je bilo zanje običajen vir zaslužkov. -
Bila je največji polis () . Ustanovili so jo v Lakoniji v 10 stol. ob prihodu so staroselce poimenovali heloti. Bilo je vojaško usmerjeno mesto in njihova politična ureditev je VELIKA RETRA. prebivalci so bili Spartati nižji sloj so bil Perojki in najnižji Heloti. VELIKA RETRA:
- Dva kralja
- Svet starežin (geruzija)
- Ljudski zbor (Apela)
-Nadzorni svet (erofat) -
Državo vodijo plemiči
-
Se je zgodila po dorski selitvi zaradi premalo prostora za življenje v polisih. Naselili so jug Italije, obalo Španije in Francije, mesto Milet v Mali Aziji, okolico Črnega morja in severni del Afrike.
-
Grška bojna formacija -
Zadnji razcvet se je zgodil po tem, ko Asirci vladanje prepustijo 26. ali Saitski dinastiji.
Egipt je bil znova združen v eno državo.
525 pr. Kr. KAMBIZ DRUGI porazi egipčansko vojsko
jn začne 27. dinastijo.
332 pr. Kr. Aleksander Veliki osvoji Egipt brez boja.
323 pr. Kr. Egiptu zavlada POTOLEMAJ PRVI.
Zadnja vladarica je bila KLEOPATRA nato Egipt zavzamejo Rimljani. -
Uspelo mu je odpraviti KRVNO MAŠČEVANJE (maščevanje med družinami)
Karkoli, je kdo narobe storil ne glede na vse, je bila kazen smrt -
-Obdrži Solonovo ustavo (4 file)
-Uvede TIRANIJO
-Tirani so dobri ljudje (lepo skrbijo za nižje sloje, spodbujajo trgovino) problem se pojavi, ker nočejo izgubiti oblasti -
Uvede ČREPINSKO SODBO
DEMOKRACIJA-državo vodi ljudstvo. -
-uvedel je TIMOKRACIJO
-TIMOKRATSKA UREDITEV:
-AEROPAG
- 9 ARHONTOV
-PRVA FILA/RAZRED: konjeniki
-DRUGA FILA/RAZRED: vitezi
-TRETJA FILA/RAZRED: težko oboroženi pešci
-ČETRTA FILA/RAZRED: lahko oboroženi pešci -
- Grki niso bili zadovoljni s svojim položajem pod Perzijci
- Uporniki so za pomoč prosili matično Grčijo, vendar sta jim pomagali le Eretrija in Atene
- Perzijci premagajo Grke na pomorski bitki pri Miletu
- Zmagovalci te vojne so Perzijci
-
So sklop treh večjih vojen med Grčijo in Perzijo in sicer
-Jonski upor
- PRVA grško-perzijska vojna
- DRUGA grško-perzijska vojna -
Darej proba z svojo številčnejšo vojsko premagati Grke iz juga. Z vojsko so pripluli do Maratonskega polja in izgubili zaradi boljše taktične pripravljenosti Grkov in njihove Falange. Novico o grški zmag je Grški vojak FIDIPID prenesel do 42 km oddaljenih Aten z tem da je do tja tekel. -
Grki so bolje poznali teren in velike Perzijske ladje zvabili v ozko ožino in jih z manjši ladjami in boljšo taktiko premagajo. -
- BITKA PRI TERMOPILAH Perzijci premagajo Grke
- BITKA PRI SALAMINI Morska bitka v kateri Grki porazijo Perzijce
- BITKA PRI PLATAJAH Grki dokončno pobijejo Perzijce
-
Grki pričakajo Perzijce v soteski Termopile
(najkrajša pot do Aten).
Ker so izdani, jih Perzijci obkolijo in premagajo.
Vsi grški vojaki so se borili do smrti. -
Grki so zasledovali preostanek umikajoče kopenske vojske in mornarice ter jih dokončno premagali pri Mikalah in Platajah. Od
tedaj so imeli Grki pred Perzijci mir. -
J obrambna med zveza Aten z drugimi polisi. Članice so prispevale ladjevje, denar, vojsko. Atena začnejo kazati svojo nadvlado in uvedejo KLERUHE. -
Je doba kjer Atene doživijo politični, kulturni in trgovski razcvet delno tudi zaradi deltsko-atiške zvezenin centralizacije kapitala v Atene. V zlati dobi Aten, jim vlada Periklej, ki ustvari Demokratično obliko vladanja in razbremeni areoprag v pomembnosti pa poviša bulam, helieji in ekleziji. Gradnja stavb na akropoli.
-
DEMOKRACIJA-državo vodi ljudstvo
vse javne službe so bile določene z žrebanjem
-Uvedba dnevnic - Razvoj demokratičnih inštitucij(ELEZIJA, BULE, HELIJA) -
Državo vodijo bogati
Za vodenje države ni bilo pomembno plemstvo ampak bogastvo.