-
Koroški kmečki upor se je zgodil leta 1478 na Koroškem. Kmetje so v uporu izvolili vodstvo kmečke zveze, vplivno koroško kmečko družino Simetinger, postavljali so svoja sodišča ter zahtevali vpliv nad Cerkvijo, ki naj bi ga pridobili z izvolitvijo župnikov. Uporniki so za nekaj mesecev pridobili oblast na upornem območju in odrekli opravljanje dajatve do graščakov. Dajatve so v tem času pobirali sami za potrebe kmečke zveze. Dobili so tudi podporo rudarjev in podeželskih obrtnikov. -
SLOVENSKI KMEČKI UPORI
-Koroški kmečki upor (1478)
-Slovenski kmečki upor (1515)
-Hrvaško-slovenski kmečki upor (1572/73)
-Drugi slovenski kmečki upor (1635),
-Tolminski kmečki upor (1713) -
je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo. Potekala je v 16. in 17. stoletju. V tem obdobju so preganjali protestante, njihove knjige pa so večinoma požgali. Protireformacija je zelo spremenila versko podobo Evrope.
-
Je bil klasičen in največji kmečki upor na slovenskih tleh. Trajal je 5 mesecev. sodelovalo je okoli 80.000 upornih kmetov.
VZROKI:
samovoljno povečevanje kmečkih bremen,
sprememba bremen iz denarnih v naturalne,
oviranje kmečke trgovine s strani fevdalcev in mest mitnine, predpisane poti
na del kmečkega prebivalstva je vplivalo tudi vojskovanje z Benetkami
KAZNI:
Usmrtitev voditeljev
Vsaka hiša, katere prebivalci so sodelovali pri uporu, je morala plačati kazenski fenning in goldinar -
TEMELJNE SMERNICE TRIDENTINSKE KONCILA SO BILE: -papež je nezmotljiv, le on lahko razlaga cerkvene zakone, -stroga hierarhija (papež, nadškof, škof, župnik),
škofje morajo bivati in izvajati poslanstvo v svojih škofijah (pridiganje), -meniški redovi so podrejeni lokalni škofiji, -uvedli so matične knjige, -prepovedali so prodajo cerkvenih služb in odpustkov. -
Rimokatoliška cerkev je želela odpraviti napake v cerkvi in krizo, v katero je zašla, ter ukiniti napačne nauke, zato je papež leta 1545 sklical koncil (zbor vseh cerkvenih dostojanstvenikov) v severnoitalijanskem mestu Trident, ki je s presledki trajal od leta 1545 do leta 1563.
-
Pomembno mesto v protireformaciji so imeli jezuti (Jezusova družba), ki jih je ustanovil Španec Ignacij Loyola in so preprečili širjenje protestantizma.
-
-Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona Ferenca Tahija.
-Boj je zajel okoli 5000 km², udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vodja upora je bil Ilija Gregorič, upornike je vodil Matija Gubec.
-Upor je 28. januarja 1573 sočasno izbruhnil na več delih Hrvaške, Štajerske in Kranjske. Politični program upornikov je bil zamenjati plemstvo s kmečkimi uradniki, ki bi bili odgovorni neposredno cesarju, ter odpraviti vse fevdalne posesti in obveznosti do rimskokatoliške cerkve. -
Vodil jo je nadvodja Ferdinand II.
-V spremstvu vojakov izganjali protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri. -V času protireformacije so se spremenile tudi cerkve, predvsem njihova notranjost. Obnova je spremenila tudi umetniški slog, ki se sedaj imenuje barok. Gradili so nove cerkve -
Zaradi spora med protestanti in katoličani je leta 1618 izbruhnila tridesetletna verska vojna, ki se je začela na Češkem. Mnoge dežele so bile opustošene, knezi poraženi. Leta 1630 jim je na pomoč priskočil švedski kralj Gustav II. Adolf. Vojna je zahtevala velik davek, njen izid pa je bil neodločen. Vojno so končali na pogajanjih leta 1648 z vesfaltskim mirom. -
Zametki upora so se začeli že leta 1630, ko so se začeli povezovati različni podložniki na gospostvih Ojstrica, Gornji Grad, Laško in podložniki s Kranjske. Upor je v največjem obsegu zajel območje veliko 15.000 km², trajal pa je 2 meseca. V uporu je sodelovalo 15.000 upornikov.
Pri zadušitvi upora je sodelovalo okoli 1800 vojakov iz Vojne krajine. -
-Poleg uvedbe novih davkov, kot so davki na meso, vino in pijačo, so pokrajino prizadele tudi hude naravne nesreče. Vrstile so se slabe letine, med letoma 1711 in 1714 pa je razsajala tudi živinska kuga, ki je pobrala mnogo goveje živine.
-V prvih dneh maja se je upor širil naprej. 3. maja so v Idriji oplenili župnišče. Tam so se kmalu začeli kazati znaki uporništva med rudarji. Te je upravitelj rudnika pomiril tako, da jih je oprostil plačevanja davka na tobak.