-
• To je tolerančni edikt. ki omogoči versko svobodo in izenači kristepane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev. -
• To je ponarejen rimski cesarski odlok, ki trdi, da je v 4. stoletju cesar Konstantin prenesel del zemlje na papeža.
• Stoletja kasneje pa Lorenzo Valla dokaže, da je to ponaredek. -
• Beneška republika je v 8. in 9. stoletju bila trgovski posrednik med Bizantinskim vzhodom in alpskimi državami
• Iz vzhoda so uvažali luksuzno blago (svila), začimbe, zlatarske izdelke
• Na vzhod pa so prodajali sol, olje, ribe, steklo in vino. -
• Karel Veliki postane cesar.
• To je začetek dveh cesarstev in dokazuje močno zavezništvo med cesarjem in papežem. -
• Veliki cerkveni razkol v 11. stoletju, krščanski svet razdeli na pravoslavni del ter rimokatoliški del.
• Gre za dokončni razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo. -
• V Anglijo pride Norman Vilijem Osvajalec in premaga takratnega kralja Hrolda v bitki pri Hastingsu ter zavlada kot angleški kralj.
• Nato uvedede centralno oblast in razdeli ozemlje na grofije katere upravljajo normanski vazali. -
• Ko pride do spora o investituri in zmaga papeštvo, papež Gregor VII. izobči cesarja Henrika IV., slednji se spokori in prizna papeževo prvenstvo.
• Dogajanje poteka na gradu Canossa, južno od Padske nižine. -
• Pojavi se konflikt med cesarjem in papežem.
• Nesoglasje je o tem. kdo bo umeščal škofe, posvetna ali cerkvena oblast?
• Leta 1077 papež Gregor VII. izobči Henrika IV. in ga poniža. Spor je nato rešen leta 1122 z Wormskim konkordatom, ki pravi, da je posvetitev visoke duhovščine svar cerkve, posvetni vladar pa umesti škofa kje bo deloval. -
• Magna charta libertatum oz. Velika listina svoboščin je seznam privilegijov, ki jih je plemstvu priznal vladar Ivan Brez zemlje (tak vzdevek je dobil, ker je imel v primerjavi s svojimi predniki zelo malo zemlje), ki je imel šibek vladarski položaj in je le na tak način lahko prišel do finančnih sredstev.
• Tako je kraljevski svet soodločal o vladanju in se kmalu uveljavil kot parlament. -
• Vojna med Anglijo in Francijo.
• Ključni razlogi so bili spori glede nasledstva kraljevega položaja in nadvlada nad Gaskonjo.
• Ime dobi po svoji dolžini. Konča pa se, ko Francozi na čeli z Ivano Orleansko zavzamejo Bordeaux.
• Francozi po zmagi utrdijo oblast in začne se dinastija Valois. -
• V 15. in 16. stol. je v Evropi naraščalo število mest in meščanstva.
-
• padec glavnega mesta Bizantinskega cesarstva oznanilo tudi konec cesarstva, ko Carigrad (takrat Bizanc) zavzamejo turki. -
• Vojna med rodbino Lancaster in rodbino York.
• Lancasterjeve predstavlja stari fevdalni rod, medtem ko so Yorkovi plemiči.
• Vojna se konča, ko Henrik VII. zmaga in je začetnik nove dinastije Tudor. -
• S tem zaznamujemo konec srednjega veka -
• Boj za nizozemsko neodvisnost od Španije.
• 7 severnih provinc Nizozemske se poveže v Utrechtsko zvezo in kasneje v Republiko Nizozemsko.
• Nizozemci se želijo odcepiti od Španije predvsem zaradi verskih razlogov, Španci so namreč katoličani, Nizozemci pa protestantje. • Vojna se konča 1648 z Vestfalskim mirom. -
-
• Ena od posledic zavrnitve listine Petition of Rights s strani Karla I.
• Premagajo ga uporniki na čelu z Oliverjem Cromwellom, slednji potem razglasi republiko in Anglijo spremeni v pomorsko velesilo. -
• Verjetno najbolj znan absolutistični vladar z imenom Ludvik XIV., včasih poimenovan tudi Sončni kralj.
• Popoln nadzor nad Francijo ima več kot 70 let, v tem času pa reorganizira državno upravo, kodificira pravo in poskuša zagotoviti versko enotnost.
• Bival je v veličastni palači Versailles, kjer je skupaj z 6000 plemiči sestavljal dvor. -
• Zaradi novih poskusov uvedbe absolutizma parlament izžene kralja Jakoba II. in ponudi prestol Vilijamu Oranskemu, ki podpiše Bill of Rights in potrdi versko svobodo in svobodo parlamentarnega govora v kraljestvu. -
• V čistem začetku 18. stol. ruski car Peter I. Veliki ustanovi novo evropsko prestolnico, ki se nahaja v St. Peterburgu. -
• Leta 1740 pruski prestol zasede Friderik II. Veliki, ki med drugim uvede tudi ekspanzivno zunanjo politiko.
• Tako leta 1748 napade Avstrijo in priključi Šlezijo. -
• Najvidnejša predstavnica razsvetljenega absolutizma, ki izvaja osvajalno zunanjo politiko, skrbi za rudarstvo in trgovino, zagovarja kulturo...
-
• Leta 1765 James Watt pripravi in javnosti predstavi prvi uporaben parni stroj.
• Pogoj za razvoj stroja je bil napredek v fiziki, sicer pa je to verjetno najpomembnejši izum v času industrijske revolucije.
