-
Obdobje od pojave človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno da so imela mesta, bila so vodena iz središč, pojavili so se različni poklici razvile so se pisave in začel razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij kot so babilonskq, Rimska in druge.
-
Prve civilizacije so se pojavile okoli 3500 pr. n. št. in vključevale so Sumerijce in Egipčane. Te civilizacije so se razvile na območjih z ugodnimi naravnimi viri in klimatskimi razmerami za kmetijstvo.Ti ljudje so razvili zapletene družbene strukture, pisave in religije... -
Homerska doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo okoli 1600 pr. n. št. in trajalo do 1100 pr. n. št. Mikenci so bili močan narod, ki so vladali nad drugimi grškimi mestnimi državam, kot so Atene in Sparta. V tem času so se razvili tudi trgovanje, obrt in kmetijstvo. -
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od konca Homerske dobe do začetka Arhaične dobe. V tem času so se zmanjšale kulturne in družbene dejavnosti ter upadlo gospodarstvo, trgovanje in pismenost. Kljub temu so se ohranile neke kulturne tradicije, kot so verska verovanja in mitologija. Po koncu temne dobe se je Grčija prenovila in postala močan center Antične civilizacije...
-
Grški polisi so nastali v 8. stoletju pr. n. št., ko so se majhne skupnosti v Grčiji začele združevati v samostojne mestne države. Ti polisi so imeli lastne zakon. Polisi so bili pomembni za razvoj grške civilizacije in politične organiziranosti, vendar so se med seboj tudi pogosto spopadali. -
To obdobje je zaznamovalo vzpon grških mestnih držav, znanih kot polisi, in razvoj grške kulture. V tem obdobju so se razvila tudi nekatera najznamenitejša dela grške literature, kot sta Homerjeva Iliada in Odiseja. Arhaična Grčija je bila tudi čas, ko so se začele pojavljati prve filozofske ideje, kot so pitagorejstvo in heraklitizem, ter prva znanstvena odkritja, kot so odkritja grškega matematika Pitagore. -
Rim je bil ustanovljen legendarne leta 753 pr. n. št. po legendi, ko sta brata Romul in Remus ustanovila mesto na sedmih gričih ob reki Tibera. Rim je nato postal eno največjih in najmočnejših imperijev v zgodovini, s pomembnim vplivom na svetovno kulturo, politiko, arhitekturo in religijo. -
Rimsko republiko lahko opišemo kot obdobje rimske zgodovine, ko je bila oblast v rokah senata in ljudstva, med letoma 509 in 27 pr. n. št. V času rimske republike so se odvijale vojne in širjenje ozemlja, ki so prinesle obsežne teritorialne pridobitve. -
V tem obdobju so se razvili nekateri največji dosežki grške umetnosti, filozofije, literature in politike. Grki so se uspeli ubraniti perzijske invazije, Atenam pa je uspelo postati vodilna mestna država v Grčiji.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med antično Grčijo in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Grki so uspeli odločno zavrniti perzijske poskuse osvojitve Grčije. -
Obdobje Aleksandra Velikega je bilo zaznamovano z razširitvijo makedonskega kraljestva in nastankom obsežnega imperija, ki se je raztezal od Grčije do Indije. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo nadaljevanje Vzhodnega rimskega imperija. Območje cesarstva je obsegalo vzhodni del Sredozemlja in Azijo manjši del Evrope. Glavno mesto cesarstva je bilo Konstantinopel, kjer se je ohranila bogata grška in rimska kultura, religija in umetnost. -
Obdobje je zaznamovalo razširjanje grške kulture in vpliva na območja v Aziji in Egiptu. V tem času so se razvile nove umetnosti, filozofije in tehnologije, kot sta astronomija in matematika. Obdobje je tudi zaznamovala prevlada makedonskih kraljev in nastanek velikih grških mestnih držav. -
Rimsko Grčijo lahko opišemo kot obdobje, ko je bila Grčija pod vplivom rimskega imperija. Rimljani so prevzeli grško umetnost, filozofijo, literaturo, arhitekturo in politični sistem in jih združili s svojo kulturo, kar je pripomoglo k nastanku grško-rimske kulture, ki je imela velik vpliv na zahodno civilizacijo. -
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimskega cesarja, rojen leta 63 pr. n. št. Po zmagi v bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. je postal neposredni vladar Rima in ustanovil rimsko cesarstvo. Avgust je vladal do svoje smrti leta 14 n. št. -
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 27 pr. n. št. z imenovanjem Oktavijana za prvega cesarja, trajalo več kot 500 let in zaznamovalo centralizirano vladanje ter širjenje imperija. -
Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju v Judeji in Galileji, ustanovitelj krščanstva je Jezus Kristus. Po njegovi smrti so se njegovi učenci širili po svetu in širili krščansko sporočilo, kar je privedlo do nastanka krščanske cerkve in nauka, ki ima danes eno največjih svetovnih veroizpovedi. -
Razdelil na dva dela - zahodni in vzhodni del. Zahodni del imperija je razpadel v 5. stoletju zaradi notranjih nemirov in invazije barbarskih plemen, medtem ko je vzhodni del, znan kot Bizantinski imperij, trajal do leta 1453, ko ga je osvojil osmanski imperij. -
Krščanstvo je postalo uradna državna vera v Rimskem cesarstvu pod cesarjem Teodozijem Velikim leta 380, kar je označilo prehod iz tradicionalne politeistične vere v krščanstvo v Rimskem cesarstvu. -
Zahodni del rimskega cesarstva je propadel v 5. stoletju, zaradi notranjih političnih nemirov, invazij barbarskih plemen, ekonomske in socialne krize ter drugih dejavnikov, kar je pustilo trajen vpliv na nadaljnji razvoj Evrope in sveta.
-
Zacelo se s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države, prebivalstvo se preživljalo s kmetijstvom. Čas razvoja krščanstva razvoj mest in obrti.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Postal je znan po svojih reformah prava, gradnji velikih zgradb in vojaških osvajanjih, med drugim obnovi italijanskega polotoka. -
Islam je monoteistična vera , ki jo je ustanovil prerok Mohamed v 7. stoletju. Muslimani verjamejo v enega Boga, Allaha, in da je Mohamed zadnji prerok ter da je Koran najbolj pravilna božja beseda. Islam ima pet stebrov vere, ki so obvezni za vse muslimane: Šahada, Salat, Zakat, Post in Hadž. Poleg tega, da ima Islam številne sledilce, ima tudi velik vpliv na različna področja družbenega življenja, vključno z umetnostjo, arhitekturo, zakonodajo in gospodarstvom... -
Karantaniija je bila v 7. stoletju samostojna slovanska država na območju današnje Slovenije in Avstrije, ki se je upirala avarskim in frankovskim invazijam ter ohranila avtonomijo in neodvisnost od velikih sosednjih cesarstev. -
Rekonkvista je bila dolgotrajni proces ponovnega osvajanja ozemelj na Iberskem polotoku, ki so bila pod muslimansko vladavino, in je trajal več kot 700 let.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja se je zgodilo 25. decembra leta 800 v baziliki Svetega Petra v Rimu, ko je papež Leon III. kronal Karla Velikega za cesarja Rimskega imperija, s čimer je bilo obnovljeno cesarstvo po padcu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476. -
Veličastna shizma je bil razkol v krščanski cerkvi, ko so bili istočasno dva papeža, kar je povzročilo nastanek dveh vej krščanstva: katoliške in pravoslavne cerkve. -
Križarske vojne so bile serija vojn med krščanskimi in muslimanskimi silami med 11. in 13. stoletjem za nadzor nad Svetim deželom in drugimi ozemlji na Bližnjem vzhodu. -
Humanizem in renesansa sta bila kulturni gibanji v 14. in 15. stoletju v Italiji, ki sta poudarjali pomembnost človeškega razuma, individualizma, humanosti in lepote ter se osredotočali na vrednote antične grške in rimske kulture. -
Celjski grofje so bili srednjeveški plemiči, ki so imeli velik vpliv v političnem in gospodarskem življenju v 14. in 15. stoletju. -
Kuga je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis in je ena najbolj smrtonosnih in uničujočih epidemij v zgodovini človeštva. Največji izbruh kuge je v Evropi, Aziji in Afriki, ko je umrlo okoli 75 do 200 milijonov ljudi. Obstajajo tri oblike kuge: bubonska kuga, pljučna kuga in septična kuga.
-
Turški vpadi so serija vojaških invazij Osmanskega cesarstva na evropska ozemlja med 14. in 19. stoletjem... -
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je v 15. stoletju razvil sistem s premičnimi kovinskimi črkami, ki so se lahko natisnile na papir in tako omogočile hitro in poceni razmnoževanje knjig ter s tem revolucionirale zgodovino zapisovanja in širjenja znanja... -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. osvojil bizantinsko prestolnico Konstantinopel ter s tem dokončno uničil Vzhodnorimsko oziroma Bizantinsko cesarstvo in odprl vrata za nadaljnje osvajanje Balkanskega polotoka s strani Otomanskega cesarstva. -
Kmečki upori so bili oboroženi boji kmetov proti oblasti na podeželju v zgodnjem novem veku in trajali do 19. stoletja. V Sloveniji so bili najbolj znani koroški kmečki upor leta 1478, pokol kmetov v Metliki leta 1573, kmečki upor na Koroškem leta 1635 ter revolta kmečkih izročevalcev leta 1754. -
Kolumbo je odkril Ameriko leta 1492, s čimer se je začel proces evropske kolonizacije novega sveta. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoj znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavljanje strojne proizvodnje.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je kritično nanašalo na prakse in učenja rimskokatoliške cerkve ter je vodilo do razcepa krščanstva na katoliško in protestantsko vero. -
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Abecednik in Katekizem, ki ju je leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji izdal protestantski reformator Primož Trubar. Katekizem je bil verski nauk in molitvenik, Abecednik pa prva slovenska abecedna knjiga, ki je služila za učenje branja in pisanja. Ti knjigi sta bili izjemno pomembni za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture. -
Augsburški verski mir je bil sporazum, dosežen leta 1555, ki je omogočil nemškim protestantom svobodno izpovedovanje vere in je predstavljal pomemben mejnik v zgodovini krščanstva ter vplival na razvoj modernih demokratičnih načel. -
Prva slovenska slovnica je "Gramatika slovenska", ki jo je napisal Adam Bohorič leta 1584, prvi prevod celotne Biblije v slovenščino pa je izšel tudi leta 1584 in ga je prav tako prevajal Bohorič.
-
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal z absolutistično oblastjo od leta 1643 do 1715. Bil je znan po svojem krepitvi centraliziranega oblasti, omejevanju pravic plemstva in duhovščine ter povečevanju nadzora nad vojsko in gospodarstvom.
-
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo znanstveni in racionalni pristop k razumevanju sveta ter kritično razmišljanje o družbenih in političnih vprašanjih. -
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala v 18. stoletju ter uvedla številne reforme v državi. -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje med 18. in 19. stoletjem, ko so bile uvedene nove tehnologije in stroji, ki so spremenili način proizvodnje in delovnih procesov. To je vodilo do razvoja tovarn, množične proizvodnje in urbanizacije. -
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je v 18. in 19. stoletju vodil francoske vojske v številnih vojnah ter kasneje kot cesar vladal Franciji in delom Evrope. Znan je po svojih vojaških dosežkih, uvedbi civilnih reform in centralizaciji državne oblasti ter širjenju idej francoske revolucije. -
Nastanek ZDA se je začel s prihodom prvih evropskih kolonistov v Severno Ameriko v 16. stoletju, nadaljeval z bojem za neodvisnost od Velike Britanije v 18. stoletju ter s postopno širitvijo ozemlja in industrializacijo v 19. stoletju. -
Francoska revolucija je bila gibanje, ki se je začelo leta 1789 in je povzročilo padec francoske monarhije ter vzpostavitev francoske republike. Spremljala jo je krvava obdobja terorja, pri katerih je bilo usmrčenih na tisoče ljudi. Revolucija je imela velik vpliv na zgodovino Evrope in sveta ter je služila kot zgled za mnoge -
Ilirske province so bile francoska upravna enota.
-
Metternichov absolutizem predstavlja obdobje v 19. stoletju, ko je bil Klemens von Metternich avstrijski kancler ter vodilna figura na Dunaju. -
Kongres Svete alianse je bil mednarodni politični dogodek, ki se je odvijal v Ljubljani leta 1821. Na njem so se zbrali voditelji Avstrije, Rusije in Prusije ter sprejeli odločitve glede preprečevanja širjenja revolucionarnih gibanj v Evropi.
-
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. -
Pomlad narodov je bil val revolucionarnih dogodkov v Evropi v letih 1848 in 1849, ki je imel za cilj doseči politične in nacionalne svoboščine. V tem času so se pojavili tudi gibanja za združitev slovenskih ozemelj v eno državo. -
Bachov absolutizem je bil politični sistem, uveljavljen v Avstriji v drugi polovici 19. stoletja. -
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je bila zaznamovana z uvedbo novih tehnologij, kot so električna energija, notranje izgorevalni motorji in telegraf. Ta revolucija je privedla do pomembnega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja ter je postavila temelje za nadaljnje napredovanje v 20. stoletju. -
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bil oboroženi spopad med Severom in Jedom Združenih držav Amerike, ki se je začel zaradi različnih stališč glede suženjstva in gospodarske politike. Končal se je s porazom Juga in ponovno združitvijo ZDA ter odpravo suženjstva. -
Nastanek Kraljevine Italije se je zgodil leta 1861, ko so bile združene različne italijanske države in ozemlja pod kraljem Viktorjem Emanuelom II. -
Avstro-Ogrska se je oblikovala leta 1867 kot dvojna monarhija, sestavljena iz dveh enakopravnih držav - Avstrije in Madžarske. -
Nastanek Nemškega cesarstva je bil posledica združitve številnih nemških držav v enotno državo pod vodstvom Prusije in njenega kralja Viljema I. leta 1871. Cesarstvo je obstajalo do konca prve svetovne vojne. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in kulturnik, znan predvsem po zaslugah pri združevanju slovenskih ozemelj v sklopu Kraljevine SHS. -
Prva svetovna vojna je globalni vojni konflikt, ki je potekal med leti 1914 in 1918, v katerega je bilo vpletenih večina takratnih svetovnih velesil in je zahteval več kot 17 milijonov življenj ter imel pomembne posledice za nadaljnji potek zgodovine. -
Soška fronta je bila ena od glavnih front prve svetovne vojne, ki je potekala na ozemlju Alp med Italijo in Avstro-Ogrsko med letoma 1915 in 1917. -
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ko sta ga ustrelila srbska nacionalista Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović. -
Ruska revolucija je bila politični in družbeni dogodek, ki se je začel leta 1917 in je privedel do padca ruske monarhije ter vzpostavitve prve komunistične države na svetu. -
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatek vzpona demokracije, varovanje človeških pravic, mednarodna povezovanje razvoj tehnologije, avtomatizirana proizvodnja.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni kot del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
Kraljevina SHS (Serbo-Hrvatsko-Slovensko Kraljevstvo) je bila nastala po prvi svetovni vojni kot združitev različnih južnoslovanskih ozemelj pod vodstvom srbske kraljevine. -
Pariška mirovna konferenca bila je konferenca velikih zmagovalnih sil druge svetovne vojne, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu, s ciljem določitve pogojev za mir po vojni. -
Obdobje hitrega gospodarskega in kulturnega razvoja v ZDA po prvi svetovni vojni, ki pa se je končalo z zlomom borznega trga leta 1929 in začetkom Velike depresije. -
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi silami in poraženo Ogrsko. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je odločal o priključitvi avstrijske Koroške k Avstriji ali Jugoslaviji, izveden 10. oktobra 1920. -
Stalinizem je bil politični sistem v Sovjetski zvezi v času vladavine Josefa Stalina, ki se je odlikoval z avtoritarnim nadzorom nad državo, gospodarstvom in družbo, represivnimi metodami za dosego politične moči.
-
Fašizem je bila avtoritarna politična ideologija, ki se je pojavila v Italiji v obdobju med 1919 in 1922. Fašistična stranka, ki jo je ustanovil Benito Mussolini.
-
Veličina gospodarska kriza se je začela leta 1929 in je imela globalne posledice, vključno s padcem industrijske proizvodnje, nezaposlenostjo in padcem vrednosti delnic.
-
Nacistično gibanje, ki je pripeljalo do vzpona Adolfa Hitlerja in prevzema oblasti v Nemčiji leta 1933, je oblikovalo totalitarni režim, ki je izvajal represijo nad političnimi nasprotniki, preganjal Jude in druge manjšine ter si prizadeval za širjenje nemškega vpliva in teritorija, kar je vodilo v drugo svetovno vojno.
-
Španska državljanska vojna je trajala od leta 1936 do leta 1939 in je bila konflikt med republikansko vlado, ki so jo podpirali socialisti, komunisti in anarhisti, ter nacionalistično falangistično frakcijo.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni vojaški konflikt med zavezniki (predvsem Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetska zveza) in osi (predvsem Nemčija, Italija in Japonska). -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941, ko so sila Os, vključno z nacistično Nemčijo, napadle Jugoslavijo ter jo hitro premagale in razdelile med seboj.