-
Prazgodovina je obdobje človeške zgodovine, ki sega od pojava prvega hominida pred več kot 3 milijoni let do pojava pisave okoli 4. tisočletja pr. n. št. Na tem obdobju so se človeški predniki razvili v lovce in nabiralce, ki so živeli v skupnostih in uporabljali orodja iz kamna, kosti in lesa. Med prazgodovinskimi kulturami izstopajo neolitska revolucija, pojav bronaste in železne dobe ter razvoj prvih civilizacij v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski.
-
Nastanek prvih civilizacij je bil zaznamovan s pojavom pisave, razvojem kmetijstva in organizirane družbe ter oblikovanjem mest. Najstarejši znani primeri pisave so iz Mezopotamije in datirajo v 4. tisočletje pr. n. št. Kmetijstvo je omogočilo razvoj večjih naselij in presežkov hrane, ki so jih lahko trgovali z drugimi skupnostmi. -
Na tem obdobju so se pojavile številne velike civilizacije, kot so egipčanska, grška in rimska civilizacija. Med pomembnimi dosežki tega obdobja so razvoj filozofije, matematike in arhitekture, osvajanje in širjenje ozemelj, razvoj trgovine in vzpostavitev imperijev.
-
Predhomerska doba je obdobje grške zgodovine, ki sega od prvega zapisanega omenjanja do prihoda Dorcev v Grčijo (okoli 1200 pr. n. št.). Na tem obdobju so v Grčiji nastale prve civilizacije, kot so minojska na Kreti in mikenska na Peloponezu. Med pomembnimi dosežki tega obdobja so razvoj linearne pisave B, gradnja impresivnih palač in utrdb, ter razvoj trgovine in pomorstva. Legende o grških bogovih in junakih so tudi iz tega obdobja.
-
Na tem obdobju so bila mesta pogosto utrjena in imela so razvite obrambne zidove, poleg tega so se razvijale trgovina in pomorstvo. Grški jezik se je razvijal iz različnih narečij, nastajali so miti in legende, ki so predstavljali bogove in junake. Arheološka najdišča kažejo, da so bila življenjska razmerja med ljudmi v tem obdobju precej nasilna in neenakopravna.
-
Polis je bil majhna, neodvisna enota z lastno oblastjo in zakoni ter je ponujal politično participacijo prebivalcem. Različni polisi, kot sta Atena in Sparta, so se pogosto borili med seboj za oblast in teritorialno ozemlje. Razvoj polisov je omogočil vzpon grške kulture in civilizacije, ki se je odražala v umetnosti, filozofiji, znanosti in športu. -
V tem obdobju so grški polisi dosegli veliko gospodarsko in kulturno rast, zlasti Atena, ki je postala ena najmočnejših polisov. Razvili so se novi družbeni in politični sistemi, kot sta oligarhija in demokracija. V umetnosti so se pojavili klasični grški slogi, kot sta kuros in kore, v literaturi pa so se pojavili pesniki, kot sta Homer in Hesiod. Arhaična Grčija je tudi znana po svojih velikih dosežkih v filozofiji, matematiki in znanosti, kot sta Pitagora in Tales.
-
Ustanovitev Rima se nanaša na mitološko zgodbo o tem, kako sta brata Romul in Remus ustanovila mesto Rim. Po legendi sta bila brata vržena v reko Tibero in sta preživela na obali. Tam ju je dojila volkulja, dokler nista odrasla in se odločila ustanoviti mesto. Brata sta se prepirala glede lokacije, zato je Romul ubil Rema in ustanovil mesto Rim leta 753 pr. n. št. -
V tem obdobju je Rim postal vodilna sila v Sredozemlju in vplivna politična, kulturna in gospodarska sila. Republika je temeljila na načelu, da so državljani imeli pravico glasovati in izbirati svoje politične predstavnike, ki so sestavljali senat in ljudsko skupščino. Republika se je soočala z notranjimi konflikti, kot so npr. vojne med patriciji in plebejci, in zunanjimi grožnjami, kot so bile vojne s Kartagino in z grškimi mesti.
-
V tem obdobju so grški polisi dosegli vrhunec svoje moči in veljave, predvsem Atena, ki je postala kulturno, politično in gospodarsko središče Grčije. Klasična Grčija je znana po svoji umetnosti, kot sta klasična grška arhitektura in kiparstvo, ter po velikih filozofih, kot sta Platon in Aristotel. V politiki so se pojavili veliki državniki, kot sta Perikles in Solon, in razvila se je demokracija, ki je omogočila politično participacijo državljanov.
-
Bil je znan kot eden največjih vojskovodij v zgodovini, ki je svoje osvajalske pohode razširil iz Makedonije do Egipta, Bližnjega vzhoda in vse do Indije. Bil je učenec filozofa Aristotela in veljal za zelo izobraženega vladarja, ki je spodbujal kulturo in znanost ter uvedel politične in vojaške reforme.
-
Označuje obdobje grške zgodovine, ko se je grška kultura in civilizacija širila v osvojenih ozemljih, zlasti v Egiptu in Bližnjem vzhodu, in se pomešala z lokalnimi kulturami, ki so se že tam razvile. Helenistična Grčija je znana po svoji umetnosti, kot je helenistično kiparstvo, ter po velikih matematikih in znanstvenikih, kot je bil Arhimed.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagini v 3. in 2. stoletju pr. n. št. V prvih dveh vojnah so Rimljani uspeli osvojiti Sicilijo, Sardinijo in Korsiko, medtem ko so se v tretji vojni soočili z močno Kartagino pod vodstvom Hanibala. Kljub Hanibalovi vojaški spretnosti so Rimljani zmagali v bitki pri Zami ter zavzeli Kartagino, ki so jo po vojni požgali do tal in prodali prebivalce v suženjstvo.
-
Rimska Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije, ki je sledilo osvajanju Grčije s strani Rimske republike v 2. stoletju pr. n. št. Po osvojitvi Grčije so Rimljani prevzeli nadzor nad grškimi mestnimi državami, ki so jih prej vodili neodvisni vladarji. Rimljani so prav tako prevzeli grško kulturo in jo vključili v svoje lastne običaje, kar je vplivalo na njihovo umetnost, literaturo, arhitekturo in filozofijo.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimska politična in vojaška osebnost, ki je v 1. stoletju pr. n. št. igral pomembno vlogo v razvoju rimskega imperija. Cezar je bil znan kot uspešen vojskovodja in je osvojil Galijo, Britanijo in Egipt ter povečal ozemlje Rimske republike. Poleg tega je bil tudi pomemben politik in je s svojimi reformami na področju davkov, zakonodaje in infrastrukture poskušal izboljšati življenje ljudi v Rimskem imperiju.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimska politična in vojaška osebnost, ki je vladal Rimskemu imperiju od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14. Avgust je bil posvojeni sin Gaja Julija Cezarja in je bil znan kot eden najuspešnejših rimskih cesarjev. Med njegovo vladavino je Rimsko imperij razširil ozemlje na severu Evrope, dokončno podredil Egipt in postal ena najbogatejših držav na svetu.
-
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo z vzpostavitvijo cesarstva pod vodstvom Gaja Oktavijana Avgusta leta 27 pr. n. št. in je trajalo do leta 476, ko je zahodno rimsko cesarstvo propadlo. V tem času je Rimsko cesarstvo postalo ena največjih in najmočnejših držav na svetu, saj je obsegalo velik del Evrope, Severno Afriko in Bližnji vzhod.
-
Krščanstvo se je začelo v prvem stoletju v Judeji, ko se je pojavil Jezus iz Nazareta kot učitelj in duhovni voditelj. Njegovo naučevanje in življenje je pritegnilo veliko sledilcev, ki so se imenovali kristjani. Krščanstvo se je od tam širilo po svetu in postalo ena od največjih religij na svetu. Za krščanstvo je značilna vera v enega samega Boga, odrešenje skozi Jezusa Kristusa in upanje na večno življenje v nebesih. -
Leta 395 je bilo Rimsko cesarstvo razdeljeno na dva dela: zahodni del z Rimom kot prestolnico in vzhodni del z Konstantinopljem kot prestolnico. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo leta 476, medtem ko je vzhodno rimsko cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo, nadaljevalo z vladavino vzhodnega Sredozemlja še več stoletij. -
V tem obdobju je cesarstvo doživelo razcvet in dosežke na področju arhitekture, literature, filozofije, znanosti, umetnosti in religije. Prav tako je cesarstvo ohranilo in nadgradilo starodavno grško in rimsko kulturo ter hkrati razvilo svojo unikatno bizantinsko kulturo. Veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi obrambi pred invazijami, kar je pripeljalo do gradnje močnih utrdb in obrambnih sistemov.
-
rščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na verovanju v Boga in Jezusa Kristusa kot njegovega sina in Odrešenika. Jezus je bil rojen v Betlehemu v Judeji v začetku prvega stoletja n. št., in po krščanskem nauku je umrl na križu, da bi odrešil človeštvo greha in zagotovil večno življenje. Krščanstvo je postalo pomembna religija v Rimskem cesarstvu v 4. stoletju, ko ga je cesar Konstantin sprejel kot uradno religijo in mu dal politično podporo. -
V 5. stoletju naraščajoče zunanjepolitične in notranjepolitične težave ter nenehni vdori barbarov so vodili v razpad zahodnega dela rimskega cesarstva, medtem ko je vzhodni del nadaljeval svoj obstoj kot Bizantinsko cesarstvo. -
Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki se je začelo s padcem Rimskega cesarstva in trajalo do renesanse v 15. stoletju. To obdobje je zaznamovalo gospodarski in kulturni razvoj, nastanek feudalizma in krščanstva kot prevladujoče religije ter številne vojne in konflikte med različnimi državami in kraljestvi.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med antično Grčijo in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so imele velik vpliv na grško kulturo in politiko ter prispevale k razvoju demokracije v Atenah.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojem prizadevanju za obnovo rimskega cesarstva in za svoje pravne reforme, ki so se odrazile v kodifikaciji rimskega prava, znani kot Corpus Juris Civilis.
-
Islam je monoteistična religija, ki jo je ustanovil prerok Mohamed v 7. stoletju. Islamska vera je izhajala iz Arabije in se je nato širila po svetu. Islam je danes druga največja religija na svetu z več kot 1,9 milijarde verniki. -
Karantanija je bila zgodovinska pokrajina, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije in Avstrije v 7. in 8. stoletju. Bila je ena od prvih slovanskih držav v Evropi in je igrala pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske kulture in identitete.
-
Rekonkvista je bilo dolgo obdobje osvajanja in ponovnega osvajanja ozemelj v Španiji s strani krščanskih kraljestev med 8. in 15. stoletjem. Ta proces je prispeval k ustanovitvi španskega kraljestva in pomembno vplival na razvoj španske kulture.
-
Karlo Veliki je bil frankovski kralj, ki je v 8. stoletju združil velik del Evrope pod svojim vodstvom. -
V 11. stoletju je prišlo do razkola med katoliško in pravoslavno cerkvijo, imenovanega Velična shizma, ki je razdelil krščanstvo na vzhodni in zahodni del. -
V 11. in 12. stoletju so križarji iz zahodne Evrope pod vodstvom papeža in krščanskih vladarjev odšli na vojne proti muslimanskih vladarjem v Sveti deželi.
-
Humanizem je bilo gibanje v 14. in 15. stoletju, ki se je osredotočilo na ponovno odkritje in preučevanje klasične antike. Renesanca pa je bila kulturno gibanje v 15. in 16. stoletju, ki je prinesla pomembne spremembe v umetnosti, literaturi, filozofiji in znanosti.
-
Celjski grofje so bili vladarji nad Celjskim grofom, ki so imeli pomembno vlogo v 14. in 15. stoletju v osrednji Evropi. Bili so pomembni zavezniški vladarji in so veliko prispevali k krepitvi države.
-
Epidemija kuge, ki je potekala v 14. stoletju, je bila ena najhujših epidemij v zgodovini. Zaradi bolezni je umrlo veliko ljudi in imela je pomembne družbene in gospodarske posledice. -
Turki so v 15. in 16. stoletju večkrat vdrlu na ozemlje Evrope in predstavljali resno grožnjo za Evropske države. V bitki na Mohačkem polju leta 1526 so Turki premagali Madžarsko in tako povečali svoj vpliv v regiji.
-
Izum tiskarskega stroja s premičnimi kovinskimi črkami leta 1440, ki ga je izumil Johannes Gutenberg, je pomembno prispeval k širjenju znanja in kultiviranju množic v Evropi. -
Turki so leta 1453 osvojili Konstantinopel, ki je bil takrat glavno mesto Bizantinskega cesarstva. To je bilo eno najpomembnejših dogodkov v srednjeveški zgodovini in predstavljalo konec Bizantinskega cesarstva. -
V 15. in 16. stoletju so se na ozemlju današnje Slovenije odvijali kmečki upori proti plemstvu in fevdalnim oblastem, med katerimi so najbolj znani Peklenski upor, upor Matije Gubca ter Celjski in Taborovski upor.
-
Križarjenje, ki ga je leta 1492 organiziral španski raziskovalec Krištof Kolumb, je pomenilo prvo stik med Evropo in Ameriko ter pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj sveta. -
Obdobje zgodovine, ki je trajalo od 15. do 18. stoletja, zaznamujejo odkritja in kolonizacija novih svetov, reformacija, protireformacija, znanstveni in kulturni razvoj ter nastanek sodobnih držav in njihovih institucij.
-
Gibanje, ki se je v 16. stoletju začelo v Nemčiji in se kasneje razširilo po Evropi, in se je zavzemalo za reformo in prenovo krščanske cerkve. Reformacija je pripeljala do nastanka protestantizma in zaznamovala zgodovino Evrope. -
Prva slovenska tiskana knjiga je bil Katekizem (1550) in Abecednik (1555) protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki sta bili izjemnega pomena za razvoj slovenskega jezika in kulture. -
Sprejet leta 1555, je bil dogovor med katoliško in protestantsko stranjo, ki je prinesel končni konec verskim vojnam v Nemčiji. S tem se je omogočilo obstoj obeh ver na nemških ozemljih, s čimer so se začeli oblikovati sodobni evropski nacionalni identiteti. -
Slovenski protestantski duhovnik Jurij Dalmatin je leta 1584 objavil prvo slovensko slovnico, ki je pomembno prispevala k razvoju slovenskega jezika. Leta 1583 pa je izdal tudi prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil prvi prevod v celoti izdelan v slovenskem jeziku. -
Francoski kralj Ludvik XIV. (1643-1715) je bil znan po svoji politiki absolutizma, ki je pomenila popoln nadzor kralja nad državo in njenimi prebivalci.
-
Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ki je poudarjalo znanstveni in razumski pristop k družbenim problemom ter se zavzemalo za človekove pravice in svoboščine.
-
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala v 18. stoletju. S svojimi reformami je poskušala izboljšati stanje v državi, med drugim je izboljšala izobraževanje in uvedla zakone, ki so izboljšali položaj kmetov.
-
Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji v 18. stoletju in je prinesla množično proizvodnjo s pomočjo strojev, ki so nadomestili ročno delo.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in kasneje cesar, ki je osvojil velik del Evrope in uvedel številne reforme.
-
Nastanek ZDA se je začel s prvimi naseljenci, ki so prišli iz Evrope. Kasneje so se ZDA osamosvojile od Velike Britanije in postale samostojna država. -
Francoska revolucija je bila družbeni in politični prevrat v Franciji v 18. stoletju, ki je prinesel konec absolutne monarhije in uvedel republiko.
-
Ilirske province so bile del Francoskega cesarstva, ki je vključevala ozemlja, ki so danes del Slovenije, Hrvaške in Italije. Ta območja so bila združena v novoustanovljeno provinco in podrejena francoski oblasti.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje v Evropi, ki je sledilo napoleonovim vojnam in je trajalo od leta 1815 do 1848. V tem obdobju je avstrijski kancler Metternich poskušal obnoviti stare politične in družbene razmere s krepitvijo absolutistične oblasti in zatiranjem vsake oblike liberalizma in nacionalizma.
-
Kongres Svete Alianse je bil zasedanje vodilnih evropskih držav v Ljubljani leta 1821. Na kongresu so se države dogovorile o ukrepih za zatiranje revolucionarnih gibanj in ohranjanje evropskega statusa quo. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do leta 1916. Pod njegovim vladanjem je Avstro-Ogrska postala ena od vodilnih sil v Evropi, vendar so se na koncu njegovega vladanja pojavile notranje in zunanje grožnje, ki so privedle do razpada monarhije.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje v evropski zgodovini med letoma 1848 in 1849, ko so se pojavila številna nacionalna in demokratična gibanja. V tem obdobju se je tudi začela ideja združene Slovenije, ki pa ni bila uresničena do konca prve svetovne vojne. -
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v Avstriji med letoma 1848 in 1859, ko je minister Bach skušal uvesti centralistični režim, ki bi omejil politične svoboščine in zatrl nacionalna gibanja.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je vključevala uvedbo novih tehnologij, kot so elektrika, notranje izgorevanje, jeklo in avtomobili, ki so prinesli pomembne spremembe v industrijski proizvodnji, transportu in komunikacijah.
-
Nastanek kraljevine Italije se je zgodil leta 1861, ko se je večino Italije združilo pod vodstvom piemontskega kralja Vittoria Emanuela II. in zavrglo avstrijsko oblast. -
Oboroženi spopad med severnimi in južnimi zveznimi državami ZDA od 1861 do 1865. Glavni vzrok vojne je bil spor glede suženjstva.
-
Dualistična država, ustanovljena leta 1867 kot zveza Avstrije in Madžarske. Skupaj sta tvorili eno državo z dvema oblastnima poloma. -
Ustanovljeno leta 1871 po vojni med Nemčijo in Francijo, ki jo je Nemčija dobila. Bismarck je združil 25 nemških držav v eno državo z Viljemom I. kot cesarjem. -
General, politik in pesnik, ki je v letu 1918 prevzel nadzor nad Štajersko in prisilil nemške enote, da zapustijo slovenska ozemlja.
-
Atentat, ki se je zgodil v Sarajevu leta 1914, je bil povod za začetek prve svetovne vojne. -
Mednarodni konflikt med letoma 1914 in 1918, ki se je začel z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda. Vojna je povzročila veliko smrti in uničenja po vsem svetu.
-
Glavna fronta prve svetovne vojne na italijanski fronti med letoma 1915 in 1917, kjer so se italijanske in avstro-ogrske sile spopadale.
-
Je označila končni padec Ruskega imperija in vzpostavitev komunistične oblasti pod vodstvom Lenina. Revolucija je privedla do vzpostavitve Sovjetske zveze in imela velik vpliv na svetovno zgodovino 20. stoletja. -
Zajema obdobje po drugi svetovni vojni in predstavlja različne politične, gospodarske in družbene spremembe ter dogodke, ki so zaznamovali zadnjih sedemdeset let. Med pomembnimi dogodki so hladna vojna, razpad Sovjetske zveze, vzpon Kitajske kot svetovne sile, globalizacija, terorizem, podnebne spremembe in digitalna revolucija.
-
Krhki projekt iz leta 1918, ki je skušal združiti različne južnoslovanske narode v skupno državo. Ta projekt se je kasneje razvil v Kraljevino SHS in pozneje v Jugoslavijo. -
To sta bili državi, ki sta sledili Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kraljevina SHS je obstajala od leta 1918 do 1929, ko se je preimenovala v Jugoslavijo. Jugoslavija je obstajala vse do leta 1992, ko se je razpadla v več samostojnih držav.
-
Potekala je leta 1919 in je oblikovala politične razmere v Evropi po koncu prve svetovne vojne. Glavni cilj konference je bil vzpostaviti mir, oblikovati nove meje in določiti kazni za zmagovalce.
-
Obdobje v zgodovini ZDA od približno leta 1920 do začetka velike gospodarske krize v letu 1929. Bilo je obdobje hitrega gospodarskega razvoja, družbenih sprememb, kulturnega razcveta in novega optimizma.
-
Sporazum med Kraljevino SHS in Madžarsko leta 1920. Pogodba je določila mejo med državama in priznala Prekmurje kot del Kraljevine SHS. -
Glasovanje leta 1920, s katerim so se prebivalci Koroške odločili, ali bodo del Avstrije ali Jugoslavije. -
Obdobje oblasti Josifa Stalina v Sovjetski zvezi med letoma 1927 in 1953, ki je bilo zaznamovano z močno centralizacijo oblasti, represijo, nasiljem in kolonizacijo manjših narodov v ZSSR.
-
Obdobje Mussolinijeve oblasti v Italiji med letoma 1922 in 1943, ki se je značil z veliko propagando, militarizacijo družbe in izrazitim nacionalizmom, ter vključevanjem Italije v vojaške konflikte.
-
Obdobje globalne gospodarske recesije, ki se je začelo leta 1929 po borzni krizi na Wall Streetu in je trajalo vse do začetka druge svetovne vojne. -
Obdobje nacistične oblasti Adolfa Hitlerja v Nemčiji med letoma 1933 in 1945, ki se je značil z totalitarno oblastjo, rasizmom, antisemitizmom in vojno agresijo proti drugim državam.
-
Obdobje državljanske vojne v Španiji med letoma 1936 in 1939, ki je izbruhnila kot posledica političnih napetosti med levo in desno usmerjenimi silami ter se je končala z zmago fašistične stranke.
-
Obdobje globalnega spopada med letoma 1939 in 1945, ki je vključevala večino držav sveta in se je končala z zmago zaveznikov nad osi.
-
Obdobje vstopa vojaških sil Nemčije, Italije in Madžarske na ozemlje Kraljevine Jugoslavije med aprilom in majem 1941 ter njenem razpadu v neodvisne države. -
Obdobje socialistične Jugoslavije med letoma 1945 in 1991, ki se je značil s politiko samoupravljanja, neuvrščenosti in različnih konfliktov med narodi.
-
Ustanovitev Ozne (Osrednjega komiteja narodne osvoboditve) predstavlja prvo vodilno politično organizacijo, ki se je borila proti okupatorju in nacifašizmu v Sloveniji ter na ozemlju nekdanje Jugoslavije. -
Napetosti in rivalstvo med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni, ki ni vključevalo vojaških spopadov, ampak je bil izražen v političnih, gospodarskih in propagandnih ukrepih obeh strani.
-
Oborožen spopad med komunistično Severno Korejo in protikomunistično Južno Korejo, ki ga je podprla tudi ZDA.
-
Ustanovljena kot prva evropska integracijska pobuda za zagotavljanje miru in stabilnosti na evropskem kontinentu po drugi svetovni vojni. Sestavljena iz šestih držav: Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. -
Sporazum med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo o statusu in obrambi Avstrije po koncu druge svetovne vojne. -
Skupina držav, ki niso bile del vzhodnega ali zahodnega bloka med hladno vojno, ampak so se zavzemale za neodvisnost in nevtralnost. -
Pridružitev treh novih držav (Nemčije, Italije in Belgije) k Evropski skupnosti za premog in jeklo ter ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti za nadaljnje gospodarsko povezovanje. -
Vojaška in politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi sovjetske namestitve raket na Kubi, ki je bila tik pred vojaškim spopadom. Kriza se je končala s sovjetskim umikom raket in ameriškim zagotovilom, da ne bodo napadli Kube. -
Vojaški spopad med Severnim Vietnamom in Južnim Vietnamom, ki je trajal med letoma 1955 in 1975 ter vključeval tudi vmešavanje Združenih držav Amerike in drugih držav.
-
Zgodovinski dogodek, ki predstavlja prvi človeški korak na drugem nebesnem telesu in prelomni trenutek v razvoju znanosti in tehnologije. -
Najhujša jedrska nesreča v zgodovini, ki se je zgodila v jedrski elektrarni v Ukrajini in imela resne posledice za okolje in zdravje ljudi. -
Prvi korak k osamosvojitvi Slovenije in predstavlja temeljni dokument, na katerem je bila utemeljena neodvisnost Slovenije. -
Pomemben dogodek v zgodovini Slovenije, saj so prinesle prehod iz enostrankarskega sistema v demokratično državo z večstrankarskim sistemom. -
Pomemben dogodek v zgodovini Slovenije, na katerem je prebivalstvo odločalo o osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije. -
Procesa, ki sta sledila osamosvojitvi Slovenije in predstavljata pomembno obdobje prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo.
-
Zgodovinski trenutek, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost in postala samostojna država. -
Vojna med Slovenijo in Jugoslavijo, ki se je končala z umikom jugoslovanskih sil in mednarodnim priznanjem samostojnosti Slovenije.
-
Od sprejetja prve ustave leta 1991 do trenutne ustave iz leta 2013. -
Slovenija je postala članica Evropske unije leta 2004 skupaj z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. -
Slovenija je postala članica zveze NATO leta 2004
Priključitev Evropski uniji. -
Slovenija je postala članica Schengenskega območja leta 2007 in euroobmočja leta 2008. -
Vstop Slovenije v euroobmočje se je zgodil 1. januarja 2007. S tem se je Slovenija pridružila skupini držav, ki uporabljajo evro kot svojo uradno valuto. Vstop v euroobmočje je bil rezultat dolgoletnih prizadevanj Slovenije za izpolnitev strogega sklopa ekonomskih meril, ki so jih določile Evropska unija in Evropska centralna banka. -
Globalna finančna kriza iz leta 2008 je prizadela tudi Slovenijo, ki se je znašla v težki gospodarski situaciji.
-
Svetovna pandemija, ki se je začela leta 2019 in še vedno vpliva na življenje ljudi po vsem svetu, vključno s Slovenijo.