-
Obdobje id pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljave kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.
-
ko propade zahodni del Rimskega cesarstva doba kovin (bakrena, bronasta, železna) – čas uporabe kovin, razvoja rudarstva in trgovine, oblikovanja rodno-plemenskih skupnosti in Ilirov ter Keltov v Evropi ter območja in čas visokih civilizacij na Daljnem vzhodu, v Egiptu in Mezopotamiji, obdobje namakalnega poljedelstva, razvoja pisav in gradbeništva ter organiziranja prvih držav klasična antika (800 p.n.š. – 476 n.š.): obdobje kulturne zgodovine v Mediteranu, predvsem razvoj minojske
-
do priplutja Krištofa kolumba v Ameriko
zgodnji srednji vek (5. – 11. stoletje) – obdobje preseljevanja ljudstev, naselitve Germanov, Slovanov, Ogrov in vdorov Vikingov, čas vzpona krščanstva ter obdobje prevlade Bizantinskega cesarstva, Frankovske države in islamske Arabske države. visoki srednji vek (12. – 13. stoletje) – obdobje utrditve krščanstva in krščanske Cerkve, križarskih vojn in inkvizicije, utemeljevanja fevdalnih odnosov, razvoja mest, obrti in trgovine ter čas romanike -
ko se konča I. svetovna vojna, obdobje velikih geografskih odkritij in vseh gospodarskih, kulturnih, političnih, etničnih idr. posledic, ki so sledile, čas humanizma, renesanse in reformacije, obdobje sporov in svetovne vojne ter začetka znanosti in številnih izumov (parni stroj, elektrika, napredek v kmetijstvu), ki so korenito spremenili življenje in dele človeštva. Izumi in iznajdbe človeštva
-
svetovna vojna (1939-1945) – čas najobsežnejšega in najdražjega (okoli 4000 milijard USD; države so za vojno namenile 70 % svojega nacionalnega dohodka) oboroženega totalnega spopada v zgodovini, v katerem je sodelovala večina svetovnih držav in je terjal približno 60 milijonov človeških življenj
hladna vojna (1945 – 1990) – obdobje dekolonializacije in blokovske ureditve sveta ter napetega političnega stanja in sporov, ki se dokončno konča z razpadom Sovjetske zveze -