-
Prazgodovina se nanaša na čas pred pojavom pisave. Obdobje se deli na tri dele: paleolitik, mezolitik in neolitik. Ljudje so živeli kot lovci-zbiralci v naravi, izdelovali preprosta orodja in se prehranjevali z naravnimi viri hrane. V neolitiku so se začeli ukvarjati s kmetijstvom in gojenjem rastlin ter živali. Prazgodovina je pomembna za razumevanje razvoja človeškega rodu in za proučevanje naše dediščine.
-
Nastanek prvih civilizacij sega v 4. tisočletje pr.n.št na območju Mezopotamije, Egipta, Indije in Kitajske. Civilizacije so se razvile ob reki, kjer so ljudje lahko pridelovali hrano in gradili mesta. Razlikovale so se po svoji kulturi, jeziku, verovanju in socialni organizaciji. Zgradili so velike arhitekturne zgradbe, kot so piramide, templji in palače, razvili so pisanje in matematiko ter ustanovili prva kraljestva. Z razvojem trgovine in transporta so se civilizacije širile po svetu. -
Stari vek je obdobje v zgodovini, ki sega od pojava pisave pa do padca Zahodnega rimskega cesarstva. V tem obdobju so se pojavile prve civilizacije, kot so sumerska, egipčanska, kitajska in grška. Grki so razvili filozofijo, umetnost, arhitekturo in demokracijo. Rimljani so zgradili obsežno cesarstvo. Stari vek je zaznamovan z razvojem znanosti, kulture in civilizacij, ki so pustile velik vpliv na sodobni svet.
https://www.youtube.com/watch?v=BIar4yVRiGU -
V tem času so se v Grčiji oblikovale prve mestne države, ki so imele različne politične in socialne strukture. Grki so razvijali kmetijstvo, obrt, trgovino in pomorstvo, ter ustvarjali mitologijo in legende, ki so temelj grške kulture. V umetnosti so se pojavile nove oblike, kot so keramika in kipi. Grki so razvili tudi pisavo. Pomembna je za razvoj grške civilizacije in kulture ter je bila temelj za nadaljnji razvoj grške zgodovine, ki je pustila neprecenljiv vpliv na zahodno civilizacijo.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini antične Grčije. V tem času so se grška mesta razkrojila, trgovanje in pomorstvo sta zamrla, in nastopilo obdobje revščine in nasilja. Vzpon mestnih držav, razvoj trgovine in pomorstva, ter gradnja javnih zgradb so zaznamovali konec temne dobe. Kljub pomanjkanju pisnih virov in arheoloških najdb, je to obdobje pomembno za nadaljnji razvoj grške civilizacije, saj so se v tem času oblikovale značilnosti, ki so zaznamovale grško kulturo v naslednjih stoletjih.
-
Nastanek grških polisov je bil posledica razvoja kmetijstva in trgovine v arhaičnem obdobju, ki je prinesel družbene spremembe in spodbudil razvoj mest. Polisi so se razvili kot samostojne mestne države s svojimi zakoni, vlado in vojsko, ki so se med seboj pogosto spopadali za ozemlje in vpliv. Polis je bil središče kulture, umetnosti in filozofije, in je predstavljal temeljno enoto grške družbe ter vplival na razvoj grškega sveta v naslednjih stoletjih. -
V tem času so se oblikovale grške polis, ki so imele pomembno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju Grčije. To je bilo tudi obdobje intenzivnega koloniziranja, ki je omogočilo razvoj trgovine in povezovanja z drugimi kulturami. Razvile so se tudi značilnosti, ki so zaznamovale grško umetnost, filozofijo in literaturo. Arhaična Grčija je bila tako pomembno obdobje v zgodovini Grčije, ki je postavilo temelje za nadaljnji razvoj in vzpon grške civilizacije v naslednjih stoletjih.
-
Ustanovitev Rima se je zgodila po legendi leta 753 pr. n. št., ko sta brata Romul in Rem izvedla ustanovitveni obred na Palatinskem griču. Romul je postal prvi kralj Rima in začel graditi mesto, ki je postalo pomembno kulturno in politično središče antičnega sveta ter osnova za vzpon rimske republike in kasneje imperija. -
V tem obdobju so Rimljani oblikovali senat, ki je imel pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev, volili so ljudske tribune in diktatorje, ki so imeli začasno oblast v kriznih situacijah. Republika je vključevala številna ozemlja in se je razširila na največjo ozemeljsko obsežnost v zgodovini Rima. V času republike so Rimljani dosegli številne vojaške, kulturne in gospodarske uspehe, ki so kasneje vplivali na oblikovanje rimskega imperija.
-
Grki so izumili demokracijo, filozofijo, umetnost in politiko. V tem obdobju so se grške polis razvile v močne in samozavestne države. Znana je po svojih literarnih delih, kot so Homerjeva Iliada in Odiseja, tragedije in komedije. Filozofi tega obdobja so Sokrat, Platon in Aristotel.Bila je pomembna tudi v vojaškem smislu, saj se je uspešno branila pred invazijo Perzijcev. Ta obdobja je pustilo močan vpliv na zahodno kulturo in civilizacijo.
https://www.youtube.com/watch?v=BJ6UI2tkc9g -
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi mestnimi državami in Perzijskim cesarstvom. Vojne so se začele s perzijskim pohodom na Grčijo, ki pa ga je Grčija uspela ustaviti pri Maratonu. Druga perzijska invazija je bila, ko se je kralj Kserks z veliko vojsko poskušal maščevati Grčiji. Tretja perzijska invazija je bila odločilna za Grke, ki so v bitki pri Platajah zmagali nad perzijsko vojsko. Vojne so pripomogle k uveljavitvi grške kulture in politične neodvisnosti.
-
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj. Med svojimi osvajalskimi pohodi je uničil Perzijsko cesarstvo in vladal nad ozemljem od Grčije do Indije. Bil je znan tudi kot zagovornik helenske kulture, saj je ustanavljal mestne kolonije po vsej svoji osvojeni deželi in spodbujal mešanje kultur. Njegov vladarski slog in osvajalska kampanja sta pustila velik vpliv na svetovno zgodovino in kulturo, ter prispevala k razvoju zgodnje helenske in helenistične dobe.
-
V tem obdobju so grška mesta kljub izgubi samostojnosti še vedno igrala pomembno vlogo v trgovini, umetnosti in znanosti. Razvila se je nova umetniška in arhitekturna smer, imenovana helenistični slog, ki je združeval elemente grške, egipčanske in vzhodne umetnosti. Filozofija tega obdobja se je osredotočala na individualnost in razmišljanje, s predstavniki, kot so Epikur, Zenon in Heraklit. Helenistična Grčija je bila pomembna tudi za razvoj matematike, astronomije in medicine.
-
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino. Vojne so se začele zaradi konflikta med rimskim širjenjem na Sicilijo in kartaginskim vplivom na otoku. Prva vojna se je končala leta 241 pr. n. št. z rimsko zmago, druga vojna je bila dolga in krvava, končala pa se je z rimsko osvojitvijo Španije leta 201 pr. n. št. Tretja vojna se je začela zaradi kartaginske ekspanzije v Afriki, a se je končala z rimsko osvojitvijo Kartagine leta 146 pr. n. št.
-
Rimljani so prevzeli mnoge elemente grške kulture, kot so filozofija, literatura, umetnost in arhitektura, hkrati pa razvili tudi lasten kulturni izraz. Rimski vladarji so se osredotočili na ohranjanje nadzora nad območjem in gradili ceste, mostove in utrdbe. Rimljani so razvili tudi sistem prava in upravljanja, ki je vplival na zahodno civilizacijo. Kljub nekaterim dosežkom pa je bilo obdobje zaznamovano tudi s spori in upori ter se je končalo s padcem Rimskega imperija v 5. stoletju.
-
Bil je rimski vojskovodja, politik in pisec. Postal je rimska legenda zaradi svojih vojaških uspehov, kot so osvojitev Galije in Britanije ter spremembe rimske republike v cesarstvo. Umorili so ga senatorji, ki so se bali da bo ukinil republiko. Cezarjev prispevek k rimski zgodovini vključuje reforme v vojski, politično in gospodarsko stabilnost ter spodbujanje rimskih umetnosti in znanosti.
https://www.youtube.com/watch?v=Cc0H1wFvmSk -
Bil je prvi rimski cesar. Uvedel je številne reforme, kot so vzpostavitev stalne vojske, reorganizacija administrativnih enot in vzpostavitev cenzornega sistema. Izboljšal je infrastrukturo in omogočil gradnjo številnih javnih zgradb, kot so templji, gledališča in akvadukti. Pod njegovim vodstvom se je Rimsko cesarstvo razširilo na območje, ki je vključevalo večino Evrope, severno Afriko in del Azije.
https://www.youtube.com/watch?v=PpVaiKtrw2w -
Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih in najmočnejših cesarstev v zgodovini, ki se je raztezalo na območju Evrope, Afrike in Azije. Trajalo je do leta 476, ko je z zasedbo Rima padlo Zahodno rimsko cesarstvo, Vzhodno rimsko cesarstvo pa je obstajalo do leta 1453. Rimsko cesarstvo je imelo velik vpliv na razvoj zahodne civilizacije, njegova kultura in institucije pa so se ohranile še dolgo po njegovem padcu.
https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g -
Krščanstvo se je začelo v Judeji, kjer se je rodil Jezus Kristus. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi privrženci širili njegovo sporočilo po svetu in ustanovili prve krščanske skupnosti. Krščanstvo je postopoma pridobilo vpliv in se razširilo po Rimskem cesarstvu, zlasti po spreobrnitvi cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju. Krščanstvo je postalo uradna vera v Rimskem cesarstvu in od takrat naprej igralo pomembno vlogo v zgodovini sveta.
https://www.youtube.com/watch?v=755CLtpeuXA -
Rimski imperij se je razdelil na zahodni in vzhodni del leta 395 po Kristusu. Zahodni del je imel sedež v Rimu, vzhodni del pa v Konstantinoplu. Vzhodni del, poznan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, je trajal več kot tisoč let, medtem ko je bil zahodni del razdeljen na manjše države, med njimi tudi Odoakrovo kraljestvo in kasneje Kraljestvo Ostrogotov. Padec zahodnega dela Rimskega imperija se šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Zahodne Evrope. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo nadaljevanje Rimskega imperija in je trajalo skoraj tisočletje, z glavnim mestom Konstantinopelom. Razvilo se je lastno kulturno izražanje, bilo je vpleteno v številne spopade in vojne, vendar je kljub temu pustilo pomemben vpliv na svetovno zgodovino, predvsem v razvoju prava, arhitekture in umetnosti ter ohranjanju klasične grške in rimske kulture.
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu po Ediktu o Milanu leta 313, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki. Edikt je zagotavljal svobodo veroizpovedi za kristjane in končal preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu. Sčasoma je krščanstvo postalo prevladujoča vera v Rimskem cesarstvu in je bilo uporabljeno kot orodje za združevanje cesarstva pod enotno vero. Kristjani so prevzeli vlogo rimske elite in krščanstvo je postalo ključni element rimske kulture. -
Padec Zahodnega dela Rimskega cesarstva se je zgodil leta 476 n.š., ko je zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustus odstavil svojo krono in priznal germanijskega generala Odoacerja za svojega vladarja. To označuje končni konec zahodnorimskega cesarstva in prehod v zgodnjo srednjeveško dobo v Evropi. -
V tem obdobju je bilo značilno prisotno feudalno gospodarstvo, verska hierarhija, križarske vojne in razcvet obrti in trgovine. Krščanstvo je imelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju, znanstveni in kulturni razvoj pa je bil omejen. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili padec Konstantinopla, ustanovitev univerz in začetek renesanse. Srednji vek je ključno obdobje v evropski zgodovini, ki je vplivalo na nadaljnji razvoj Evrope in sveta.
https://www.youtube.com/watch?v=jHhOV1vlpdE -
Bil je bizantinski cesar v 6. stoletju in je vladal med letoma 527 in 565. Med njegovim vladanjem je cesarstvo doseglo svoj višek in je znan po svoji pomembni pravni zbirki, imenovani Justinijanov zakonik. Justinijan je vodil tudi vojne, ki so pripeljale do obnove cesarstva na Zahodnem Balkanu in Severni Afriki, vendar so ga vodile tudi do visokih stroškov in ekonomskih težav. Njegova vladavina je bila tudi zaznamovana z verskimi spopadi in upori.
https://www.youtube.com/watch?v=6oHr-zd6Bew -
Islam se je začel ko je prerok Mohamed prejel prvo od Allaha poslano sporočilo. Mohamedova sporočila so bila zapisana v svetem koranu, ki je temelj islamske vere. Islam je postal pomemben dejavnik v arabskem svetu, ko so Mohamedovi privrženci osvojili Meko leta 630 in nato osvajali še druge dele Arabskega polotoka. Islam se je širil tudi zunaj arabskega sveta, vključno z Afriko, Azijo in Evropo. Danes je islam druga največja religija na svetu, z več kot 1,5 milijarde privrženci po vsem svetu. -
Karantanija je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na ozemlju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. Med drugim je znana po svojem uporu proti Bavarski, ki je bila takrat vladarica nad tem območjem. Kneževina je dosegla svoj vrhunec v času kneza Koclja, ki je sodeloval pri ustanovitvi samostojne cerkve na Bavarskem in veljal za enega od najvplivnejših knezov. Karantanija je ključno prispevala k oblikovanju slovenske identitete in kulturi.
https://www.youtube.com/watch?v=0zUaXkfF7kk -
Rekonkvista je bila vojna kampanja, ki so jo Španci vodili proti muslimanski vladavini na Iberskem polotoku (danes Španija in Portugalska) v obdobju od 8. do 15. stoletja. Vojske krščanskega sveta so si počasi, a vztrajno priborile nazaj teritorije, ki so bile vladane od muslimanov. Leta 1492 je bilo zadnje muslimansko kraljestvo Granada osvojeno in s tem je bila rekonkvista uradno končana. To je imelo velik vpliv na oblikovanje španske kulture in zgodovine.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo leta 800. Papa Leon III. ga je okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva v Rimu. To dejanje je simboliziralo ponovno združitev zahodnega in vzhodnega dela rimskega cesarstva pod Karlovim vodstvom in pomenilo začetek novega obdobja zgodovine, imenovanega srednji vek. Karlovo vladanje je bilo zaznamovano z reformami, povečanjem teritorija in kulturnim preporodom ter šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Evrope. -
Velika šizma označuje razkol med Vzhodno in Zahodno cerkvijo leta 1054. Spor med Konstantinopljem (središčem Vzhodne cerkve) in Rimom (središčem Zahodne cerkve) se je začel že prej, a se je zaostril predvsem zaradi nesoglasij glede papeževega prvenstva in različnih verskih praks. Na koncu je prišlo do izobčenja na obeh straneh, ki je pomenilo dokončen razkol. Vzhodna cerkev se je kasneje razvila v pravoslavno, Zahodna pa v katoliško cerkev. -
Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov med krščanskimi evropskimi državami in muslimanskimi državami na Bližnjem vzhodu. Glavni cilj križarjev je bilo osvoboditi Sveto deželo in Jeruzalem pred muslimanskimi kontrolami. Pustile so trajne posledice, saj so se med krščani in muslimani globoko zakoreninile sovražnosti.
https://www.youtube.com/watch?v=w0_dyez19Xw -
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja, ki sta se pojavila v Evropi v 14. in 15. stoletju. Humanisti so si prizadevali za preučevanje klasične grške in rimske kulture, literatur in filozofije ter za razvoj humanistične miselnosti, ki je človeka postavila v središče pozornosti. Renesančna umetnost se je razvijala v tem času in je poudarjala realistično upodabljanje človeške figure in narave. Renašansa je prinesla tudi velik napredek v znanosti in tehnologiji.
-
Celjski grofi so bili plemiška rodbina, ki je izhajala iz Celja in je vladala nad ozemljem današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije v 14. in 15. stoletju. Med njihovimi najbolj znanimi člani so bili Herman II., Friderik III. in Ulrik II. Celjski grofje so bili ena najmočnejših plemiških rodbin srednjeevropskega prostora in so igrali pomembno vlogo v političnem in kulturnem razvoju tega območja.
-
Črna smrt je bila najbolj uničujoča pandemija v zgodovini človeštva, ki je v srednjem veku ubila več milijonov ljudi po vsem svetu. Prvič se je pojavila na Kitajskem in se nato razširila na zahodno Azijo, Evropo, Afriko in druge dele sveta. Bolezen se je prenašala z bolhami, ki so živele na podganah, in povzročila hude simptome, vključno z vročino, bolečinami v telesu in oteklimi bezgavkami. Epidemija je povzročila družbeno in gospodarsko krizo v Evropi. -
Turški vpadi se nanašajo na obdobje srednjega veka in zgodnjega novega veka, ko so Otomanski Turki poskušali osvojiti ozemlja Evrope. Najbolj znan je padec Konstantinopla leta 1453, vendar so turški vpadi segali tudi na druga območja, kot so Balkan, Madžarska, Avstrija in druga. Turški vpadi so imeli velik vpliv na evropsko zgodovino in so povzročili številne spremembe v politični, kulturni in vojaški sferi.
-
Izum tiskarskega stroja je pomemben mejnik v zgodovini človeštva. Prvi tiskarski stroj, ki ga je izumil Johannes Gutenberg okoli leta 1440, je omogočil hitro in učinkovito razmnoževanje besedil. To je pripomoglo k večjemu širjenju znanja in informacij med ljudmi ter pomagalo pri razvoju znanosti, literature, religije in drugih področij. Izum tiskarskega stroja je tako postal temeljni kamen moderne družbe, kot jo poznamo danes. -
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko so osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojili bizantinsko prestolnico Konstantinopel (danes Istanbul). Turki so začeli obleganje mesta aprila 1453 in po skoraj dveh mesecih obleganja uspeli prebiti obrambo Bizantincev ter zavzeli mesto. S tem se je končalo več stoletij trajajoče Bizantinsko cesarstvo, osmanski Turki pa so postali vladarji nad velikim delom Balkana in južne Evrope. -
V Sloveniji so se v 15. in 16. stoletju zgodili številni kmečki upori zaradi težkih življenjskih razmer in grozečega suženjstva. Najbolj znan je bil vodja Matija Gubec, ki je vodil velik kmečki upor leta 1573. Vendar so bili upori brutalno zatrti s strani avstrijske vojske, kar je posledično še poslabšalo položaj kmetov. Sčasoma so se upori preoblikovali v druge oblike boja za pravice in svobodo, vključno s protesti in vstajami.
-
Kolumbovo odkritje Amerike je bilo pomembno zgodovinsko dejstvo, saj je odprlo vrata za širjenje evropskega vpliva na novo celino ter začetek obdobja raziskovanj in kolonizacije. Kolumbo je s špansko ekspedicijo prečkal Atlantski ocean in odkril Karibe ter mislil, da je prispel v Indijo, zato je tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijci. Odkritje Amerike je imelo velike posledice za domorodna ljudstva, ki so jih Evropejci kasneje kolonizirali in podredili, ter za razvoj svetovne zgodovine. -
V tem obdobju so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki, kot so odkritje Amerike, reformacija, razsvetljenstvo in francoska revolucija. Razvili so se novi načini razmišljanja, ki so vplivali na znanost, filozofijo in umetnost. V trgovini in obrti se je razvila manufaktura, industrija pa je doživela pomemben napredek. Novi vek je bil ključno obdobje v zgodovini, ki je zaznamovalo prehod v sodobni svet in ima pomemben vpliv na našo sodobno družbo.
https://www.youtube.com/watch?v=pFKiLJvtjM8 -
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo v Nemčiji in je vplivalo na celotno Evropo ter sprožilo spopad med katoliško in protestantsko vero. Glavni predstavniki reformacije so bili Martin Luther, Jean Calvin in Huldrych Zwingli. Reformacija je postavljala poudarek na osebni veri in razumevanju Svetega pisma, namesto na posredovanju Cerkve. Vodila je do razkola v krščanstvu, ustanovitve novih cerkva in verskih vojn. -
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem, ki jo je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Nemčiji. V njej je bil predstavljen krščanski nauk in vera ter je predstavljala pomemben korak k uveljavitvi slovenskega knjižnega jezika. Leta 1555 je Trubar izdal tudi Abecednik in leta 1561 Cerkveni red, kar so bile tudi pomembne slovenske tiskane knjige v tistem času. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva. Mir je omogočil svobodo veroizpovedi luteranske vere v cesarstvu in priznal pravico knezov, da izberejo veroizpoved svojih podložnikov. Mir je pripomogel k zmanjšanju verskih napetosti v cesarstvu in je bil ena od ključnih prelomnic v reformaciji. -
Prva slovenska slovnica, imenovana "Abecednik", je vsebovala pravila za pravopis in izgovor slovenskih besed. Leta 1555 je Trubar izdal prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, imenovan "Katekizem", ki je bil namenjen izobraževanju ljudi in širjenju protestantske vere. Ti deli so bili ključni pri razvoju slovenskega knjižnega jezika in kulture ter so postavili temelje za nadaljnje kulturno in jezikovno razvojne dosežke v Sloveniji. -
Bil je francoski kralj v obdobju od leta 1643 do 1715. Uvedel je absolutno monarhijo, kjer je kralj imel popolno oblast in kontrolo nad vsemi državnimi zadevami. Ustanovil je središče oblasti Versailles, kjer so se zbirali plemiči in vladni uradniki ter so mu bili podrejeni. Uvedel je centralizirano upravo, okrepil vojsko in širil francosko ozemlje z vojaškimi pohodi. Ludvik je bil znan tudi po svojem slogu življenja in kulturnem prispevku ter je imel pomembno vlogo pri razvoju francoskekulture.
-
Razsvetljenstvo je gibanje v zgodovini Evrope, ki je poudarjalo razum in znanost kot orodje za napredek družbe. Zagovarjalo je svobodo, enakost in bratstvo, kritiziralo religijo in versko dogmo ter spodbujalo napredek in razvoj na vseh področjih družbe. Med pomembnimi predstavniki razsvetljenstva so bili Voltaire, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau in Immanuel Kant. Razsvetljenstvo je imelo velik vpliv na francosko revolucijo in oblikovanje modernih demokratičnih držav.
-
Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Med njenim vladanjem je uvedla številne reforme, vključno z reformami pravosodja, gospodarstva in šolstva. Prav tako se je borila proti korupciji in si prizadevala za zmanjšanje privilegijev plemstva. Med njenimi dosežki je tudi uvedba obveznega cepljenja proti črnim kozam in ustanovitev številnih zdravstvenih ustanov.
https://www.youtube.com/watch?v=3fwubghHzVM -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji in tehnologiji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Značilna značilnost tega obdobja je bilo uvajanje strojev v industrijo, ki so omogočili večjo produktivnost in zmanjšanje stroškov proizvodnje. Pomembne tehnološke inovacije vključujejo parni stroj, tkalski stroj in mehanske predelovalne naprave. Spremembe v proizvodnji so imele tudi velik vpliv na družbeno strukturo in ustvarile nove načine dela in zaposlovanja.
-
Bil je francoski general, ki se je v času Francoske revolucije povzpel na oblast in postal cesar Francije. Bil je znan po svoji sposobnosti vodstva in osvajanju novih ozemelj, kar je prispevalo k povečanju francoskega imperija. Pod njegovim vodstvom je Francija doživela številne reforme, vključno s preoblikovanjem države, pravosodnega sistema in vojske. Kljub svojim končnim neuspehom je imel pomemben vpliv na evropsko zgodovino ter ustvaril trajne spremembe v evropski politiki in kulturi.
-
Nastanek ZDA se začne z britanskimi kolonijami na vzhodni obali Severne Amerike v 17. in 18. stoletju. Te kolonije so se združile v ZDA po ameriški revoluciji (1775-1783), ki se je končala z britansko kapitulacijo. Deklaracija o neodvisnosti je bila sprejeta leta 1776 in ustanovna ustava leta 1787. George Washington je bil izvoljen za prvega predsednika leta 1789. V 19. stoletju je ZDA doživela obdobje hitre rasti in industrializacije ter je postala ena izmed vodilnih svetovnih velesil. -
Francoska revolucija je bila obdobje političnih in družbenih pretresov v Francij, ki je prineslo konec absolutistične monarhije in vzpostavitev republike. Revolucija se je začela z zborovanjem Generalnih stanov, ki so zahtevali večjo politično moč za tretji stan. Sledili so številni dogodki, kot so padec Bastilje, krvavi teror, izvršitev kralja Ludvika XVI. in vzpostavitev direktorija. Revolucija je vplivala tudi na druge dele sveta in postala zgled za boj za človekove pravice in svoboščine.
-
Ilirske province so bile province, ki jih je Napoleon ustanovil leta 1809 na ozemlju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Francija je uvedla modernizacijo in razvijanje gospodarstva ter izobraževanja na tem območju. Upravno-teritorialne reforme so vključevale uvajanje francoskega prava, ustanovitev sodišč, oblikovanje pokrajin in občin ter reformo šolstva. Vpliv Ilirskih provinc je bil pomemben tudi v jezikoslovju, literaturi in kulturi.
-
Nanaša se na politični sistem, ki se je uveljavil v Avstriji pod vodstvom kanclerja Klemensa von Metternicha . Metternich je zagovarjal močno centralizirano državo, ki je bila avtoritarna in je ohranjala status quo. Cilj tega sistema je bil preprečiti morebitne revolucionarne gibanja in ohraniti stabilnost v Avstriji ter preprečiti širjenje revolucionarnih idej po Evropi. Na vrhuncu je bil v času Svetovnega kongresa voditeljev, ki so poskušali obnoviti red v Evropi po Napoleonovi vladavini.
-
Dejansko se je odvil leta 1815 v času po Napoleonovi porazi. Na kongresu so se zbrali voditelji evropskih držav, vključno z Rusijo, Prusijo, Avstrijo in Veliko Britanijo, ter razpravljali o organiziranju in stabiliziranju Evrope po Napoleonovih vojnah. Na kongresu so bili sprejeti številni sporazumi, ki so ga podpisali voditelji teh držav. Glavni namen kongresa je bil vzpostaviti ravnotežje moči med evropskimi državami in preprečiti morebitne prihodnje konflikte. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar. V času svojega vladanja se je srečal s številnimi izzivi, kot so pomlad narodov, revolucije leta 1848, vojne z Italijo, Prusijo in Balkanom ter umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Kljub temu je uspel izvesti številne reforme in modernizacijo države, kot so uvedba splošne vojaške obveznosti, reforma šolskega sistema in gradnja železnic. V času njegovega vladanja je bil Avstro-Ogrska ena izmed vodilnih sil v Evropi.
-
Pomlad narodov je bilo gibanje za narodno osvoboditev in politične spremembe v Evropi. Tudi Slovenci so se vključili v gibanje in zahtevali enakopravnost, slovenski jezik in kulturno svobodo. Leta 1860 je bil ustanovljen Narodni dom v Trstu, kjer so se Slovenci borili za svoje pravice. V letih 1866 in 1867 je bil uveden celovit slovenski učni načrt na Kranjskem. Leta 1918 pa so se različne slovenske dežele združile v enotno državo, Kraljevino SHS, kasneje pa v Kraljevino Jugoslavijo. -
Bachov absolutizem označuje obdobje v avstrijski zgodovini, ki je bilo zaznamovano z avtoritarnim vladanjembarona Franca Josefa Bacha. Bach je z uveljavljanjem reakcionarnih politik, ki so odpravljale pravice in svoboščine, ukinjale časopise in zapirale ljudi brez sodnega procesa, skušal okrepiti osrednjo oblast in preprečiti širjenje nacionalnih in liberalnih idej ter preprečiti morebitne poskuse revolucij. Bachov absolutizem je trajal do leta 1859.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla številne tehnološke inovacije ter spodbudila nadaljnji gospodarski razvoj. Med najpomembnejšimi izumi so bili električna energija, avtomobil, letalo in telegraf ki so pomembno prispevali k industrializaciji, urbanizaciji in globalizaciji. Razvoj je prinesel tudi spremembe v načinu proizvodnje, saj so se začele uporabljati nove tehnologije in stroji ki so pospešili proizvodnjo ter izboljšali kakovost izdelkov.
-
Nastanek je bil posledica združitve različnih italijanskih držav v eno politično enoto. Glavni akter združitve je bil Giuseppe Garibaldi, ki je s svojimi vojaškimi uspehi prispeval k uresničitvi ideje o italijanski enotnosti. Kraljevina Italija je bila sprva monarhija pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II., kasneje pa je prevladal fašistični režim pod vodstvom Benita Mussolinija. -
Ameriška državljanska vojnaje bila vojna med Severnimi ZDA in Konfederacijo Južnih držav. Vzrok za vojno je bila razlika v gospodarskih, političnih in družbenih sistemih med severom in jugom, pri čemer je bil glavni sporni vprašanje ukinitev suženjstva na južnih državah. S je zmagal v vojni, kar je prineslo konec suženjstva in utrdilo enotnost države ter posledično modernizacijo in industrializacijo ZDA. Vojna je imela tudi velik vpliv na poznejši razvoj ZDA in položaj Afroameričanov v družbi.
-
Bila je zveza avstrijskega in ogrskega dela Habsburške monarhije. Nastala je kot odgovor na zahteve ogrskega dela prebivalstva po večji avtonomiji in enakopravnosti z Avstrijo. Združitev je bila utemeljena z načeli "izenačenja" obeh delov države in ustanovitvijo skupnega ministrstva za zunanje zadeve, obrambo in financiranje. -
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno po zmagi Prusije v vojni z Avstrijo leta 1866 in Francozsko-pruski vojni leta 1870. Wilhelm I., kralj Prusije, je bil kronan za nemškega cesarja v palači Versailles v Franciji. Nemško cesarstvo je bilo konfederacija 25 nemških držav, s Prusijo kot vodilno silo. Nemški cesar je imel omejene izvršilne pristojnosti, medtem ko so zakonodajne pristojnosti pripadale dvodomnemu parlamentu, sestavljenem iz Reichstaga in Bundesrata. -
Bil je slovenski general, pesnik in politik. Najbolj je znan po svojem delu v bojih za severno mejo Slovenije v letu 1918. Kot poveljnik združenih slovenskih enot je uspel zaščititi slovensko ozemlje pred avstrijsko okupacijo ter vzpostaviti slovensko avtonomijo v Mariboru in okolici. Maister je tudi sodeloval pri oblikovanju Kraljevine SHS in Jugoslavije, vendar je bil kritičen do centralistične politike vladajočih. Maister velja za enega najpomembnejših slovenskih zgodovinskih osebnosti.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ko sta avstrijska nacionalist in član srbske teroristične organizacije "Mlada Bosna" Gavrilo Princip in njegovi sostorilci izvedli atentat. Atentat je sprožil mednarodno krizo, ki je privedla do začetka prve svetovne vojne. Franca Ferdinanda je nasledil njegov nečak Karel I., po koncu prve svetovne vojne pa je bila avstro-ogrska monarhija razpuščena. -
Prva svetovna vojna je bila globalni spopad v kateri so sodelovale večje vojaške sile sveta. Vojna se je začela po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevu. Končala se je s porazom Nemčije, Avstro-Ogrske in Osmanskega cesarstva. Vojna je imela katastrofalne posledice, kot so smrt milijonov ljudi, uničenje gospodarstev in precejšnjo spremembo političnega in družbenega ravnotežja v Evropi ter širše.
https://www.youtube.com/watch?v=7962PFxv3vU -
Soška fronta je bila ena izmed najpomembnejših bojnih front prve svetovne vojne na italijanski fronti. Potekala je na območju Alp med Italijo in Avstro-Ogrsko ter Nemčijo. Trajala je od maja 1915 do novembra 1917, ko je italijanska vojska uspela premagati avstro-ogrsko vojsko in prebiti frontno linijo. Fronta je bila zelo nevarna in težka za vojske obeh strani, saj so se bojevali v ekstremnih vremenskih razmerah na visokogorskih terenih.
-
Ruska revolucija se je začela leta 1917 in je privedla do padca carja Nikolaja II. ter ustanovitve prve socialistične države na svetu, Sovjetske zveze. Revolucija se je začela z velikimi demonstracijami in stavkami delavcev in kmetov v Petrogradu, ki so zahtevali boljše delovne razmere, več hrane in konec vojne. Revolucionarni voditelji, boljševiki, so prevzeli oblast in ustanovili prvo socialistično državo. V letih po revoluciji je Sovjetska zveza postala ena izmed vodilnih svetovnih velesil. -
Sodobnost zaznamuje hitra tehnološka in znanstvena rast, svetovni vojni, nove politične organizacije in moderne umetniške smeri, glasba, literatura in film. Prinesla je tudi gibanja za človekove pravice in enakost, ter hitri razvoj informacijske tehnologije, kot so računalniki, internet in mobilne naprave. Sodobnost je še vedno dinamično obdobje z velikim vplivom na družbo in kulturo.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni in je bila predhodnica Kraljevine Jugoslavije. Obstajala je od leta 1918 do 1929. -
Po prvi svetovni vojni so se na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske združile slovanske dežele in ustanovile Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je kasneje postala Kraljevina Jugoslavija. Vodil jo je kralj Aleksander I. Jugoslavija je bila zelo raznolika država z različnimi kulturami, jeziki in religijami, kar je vodilo do napetosti med posameznimi skupinami prebivalstva. Po vojni so se na oblasti zvrstili različni režimi, od monarhije do diktature in komunizma.
-
Pariška mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne in je določila nove mejne linije in pogoje za zmagovalne države in poražene. Glavni predstavniki zmagovalnih držav so bili britanski premier David Lloyd George, francoski premier Georges Clemenceau in ameriški predsednik Woodrow Wilson. Na konferenci so bile podpisane pogodbe z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in Osmanskim cesarstvom ter oblikovan nov mednarodni organ.
-
Izraz Zlata dvajseta leta označuje obdobje med koncem prve svetovne vojne in začetkom velike gospodarske krize v letu 1929. Bilo je zaznamovano s hitrim gospodarskim razvojem, tehnološkim napredkom in družbenimi spremembami. Na področju umetnosti in kulture so se pojavili novi slogi, kot so modernizem in ekspresionizem. V politiki so prevladovali liberalizem in demokracija. Zlata dvajseta leta so bila tudi obdobje družbene sproščenosti in izražanja individualnosti.
-
Trianonska pogodba je bila podpisana po koncu prve svetovne vojne in je med drugim določila nove meje med državami. Ena izmed teh meja je potekala skozi Prekmurje, ki je bilo pred tem del Madžarske. Meja je potekala po reki Muri in se s tem odcepila od ostalega dela Madžarske, kar je pomenilo vključitev Prekmurja v takratno Kraljevino SHS. To je bilo za Prekmurce zgodovinsko in kulturno pomembno, saj so se tako pridružili slovanskemu narodu in se lahko identificirali kot Slovenci. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na območju južne Koroške, da bi se odločili, ali se želijo priključiti Avstriji ali Jugoslaviji. Na referendumu je glasovalo več kot 59.000 ljudi, od katerih se jih je večina izrekla za pripadnost Avstriji. Kljub temu je bil izid plebiscita sporen, saj je večina slovensko govorečih prebivalcev podpirala priključitev k Jugoslaviji. To je vplivalo na politične odnose med Jugoslavijo in Avstrijo v naslednjih letih. -
Stalinizem je bila politična in ideološka doktrina, ki jo je uvedel sovjetski voditelj Joseph Stalin. Ta je temeljila na marksizmu-leninizmu, vendar je vključevala tudi posebne elemente, kot so kolektivizacija kmetijstva, izgradnja težke industrije in popolna državna kontrola nad gospodarstvom ter politiko. Stalinizem je vključeval tudi represijo političnih nasprotnikov, kot so množične čistke, internacije in zapiranje v taborišča.
-
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini. Njegova politika temeljila na nacionalističnem in avtoritarnem režimu, kjer je bila moč centralizirana v vladajoči stranki Nacionalna fašistična stranka. Fašizem je bil antikomunističen, antiklerikalni in protiimigrantski ter je vključeval uporabo terorja in cenzure. Mussolini je izvajal obsežne družbene in gospodarske reforme, vključno z nacionalizacijo podjetij in gradnjo avtocest.
-
Bila je najhujša gospodarska kriza v zgodovini. Vzrok za krizo je bil padec cen delnic na newyorški borzi, kar je povzročilo val bankrotov in izgubo zaupanja v finančni sistem. Kriza se je hitro razširila po svetu in prizadela skoraj vsako gospodarstvo, kar je povzročilo brezposelnost, revščino in socialne nemire. Kriza je imela dolgoročne posledice, ki so vplivale na politične in ekonomske razmere v Evropi ter pospešile vzpon totalitarizmov. -
Nacizem je bila totalitarna ideologija, ki je vodila Nemčijo. Vzpon nacizma je povezan z Adolfom Hitlerjem, ki je z izkoriščanjem strahu in frustracij po prvi svetovni vojni pridobil množice privržencev. Nacizem je temeljil na rasizmu, militarizmu, nacionalizmu in antisemitizmu. Hitlerjeva politika je vodila do zatiranja demokracije, omejevanja svobode tiska, uničevanja političnih nasprotnikov, izgonov, internacij in holokavsta, v katerem so bili pobiti številni Judje in drugi manjšinski narodi.
-
Španska državljanska vojna je bila konflikt med republikanci in nacionalisti pod vodstvom Franca. Konflikt se je začel, ko je Francisco Franco poskušal izvesti državni udar proti republikanski vladi. Franco je dobil podporo fašističnih vlad v Nemčiji in Italiji, medtem ko so republikanci prejeli podporo Sovjetske zveze in mednarodnih brigad. Vojskovanje se je končalo s Francovo zmago in vzpostavitvijo diktature, ki je trajala do njegove smrti leta 1975.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt med zavezniki in osi. Začela se je z napadom nacistične Nemčije na Poljsko in hitro vključila večino svetovnih držav. Končala se je s kapitulacijo Nemčije in Japonske. Vojna je povzročila ogromno smrti, trpljenja in uničenja ter imela pomembne posledice za prihodnost sveta, kot so hladna vojna, oblikovanje Združenih narodov in proces decolonizacije.
https://www.youtube.com/watch?v=r-JmaLUClhs -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil izveden 6. aprila 1941 s strani sil Osakarskega pakta (Nemčije, Italije in Madžarske). Hitro so zavzeli Beograd in večino države ter ustanovili marionetno Neodvisno državo Hrvaško. Del ozemlja je bil okupiran tudi s strani drugih sil, kot so Romunija in Bolgarija. Jugoslovanske sile so se umaknile v Egipt in vzpostavile vlado v izgnanstvu. Pogumna jugoslovanska partizanska gibanja so se uprla okupatorju in na koncu pripomogla k osvoboditvi države. -
Jugoslavija je bila socialistična država.. Njen prvi predsednik je bil Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik. V Jugoslaviji je bilo uvedeno samoupravljanje, kjer so delavci in državljani neposredno sodelovali v upravljanju podjetij in države. Leta 1991 so se Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija razglasile za neodvisne države, kar je pripeljalo do razpada Jugoslavije.
-
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom spodbujanja mednarodnega sodelovanja in miru med narodi. Njeni cilji so med drugim preprečevanje vojn, spodbujanje človekovih pravic in mednarodne pravice ter razvijanje prijateljskih odnosov med narodi. Sedež organizacije je v New Yorku, trenutno ima 193 držav članic. OZN je ena ključnih mednarodnih organizacij, ki se ukvarja z reševanjem svetovnih problemov in konfliktov. -
Začela se je po koncu druge svetovne vojne in trajalo do razpada Sovjetske zveze v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je obdobje napetosti, konfliktov in tekmovalnosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so se prenašali na politično, gospodarsko in vojaško področje. Hladna vojna je razdelila svet na dva tabora: kapitalistični Zahod pod vodstvom ZDA in socialistični Vzhod pod vodstvom Sovjetske zveze. Končala se je z razpadom Sovjetske zveze leta 1991.
-
Korejska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal na Korejskem polotoku med Demokratično Ljudsko Severno Korejo, podprto z Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Južno Korejo, podprto z Združenimi državami Amerike in drugimi državami Združenih narodov. Konflikt se je začel z napadom Severne Koreje na Južno Korejo in je dosegel vrhunec s kitajsko vojaško intervencijo v vojni. Po več letih bojevanja je vojna končala z obstojem statusa quo in vzpostavitvijo demilitarizirane cone.
-
ESKPJ je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska integracijska organizacija. Njen cilj je bil vzpostaviti skupni trg za premog in jeklo med šestimi državami članicami: Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. ESKPJ je postala pomemben korak k evropski integraciji in je vodila do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti in kasneje Evropske unije. -
Londonski memorandum je bila mednarodna pogodba, ki so jo podpisale Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza leta 1945. Namen memorandumu je bil zagotoviti mirno rešitev spornih ozemelj na področju Balkana po koncu druge svetovne vojne. S tem je bila oblikovana nova meja med Italijo in Jugoslavijo ter so določene meje med Jugoslavijo in Grčijo. Memorandum je poskušal stabilizirati politično stanje v tem delu Evrope in zmanjšati vpliv Sovjetske zveze na tem območju. -
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki se niso priključile nobeni vojaški zvezi v času hladne vojne. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1961 in je podpiralo idejo nevtralnosti, neodvisnosti in suverenosti držav ter boj proti imperializmu in kolonializmu. Gibanje je bilo v vrhuncu svoje moči v 60. in 70. letih, danes pa še vedno obstaja, vendar z manjšim vplivom. -
EGS je bila ustanovljena s podpisom rimske pogodbe. Skupnost je bila sestavljena iz šestih članic. Namen EGS je bil postopno uvesti skupni trg med državami članicami, s postopnim odpravljanjem carinskih ovir in drugih trgovinskih ovir. Leta 1967 se je EGS s pogodbami iz Rima združila z drugima dvema skupnostima, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo, in tvorila Evropske skupnosti, ki so bile predhodnice Evropske unije. -
Kubanska kriza je bila politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962 zaradi sovjetske postavitve jedrskih raket na Kubi. Kriza je kulminirala s sovjetskim odstopom od postavitve raket v zameno za ameriško zagotovilo, da ne bodo napadli Kube ter s kasnejšim sklenitvijo sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Kriza je predstavljala vrhunec hladne vojne in ogrozila je svetovni mir ter varnost. -
Vojna je vila obsežen spopad med komunistično Severno Vietnamsko armado in Južnovietnamsko vojsko, podprto s strani ZDA. Konflikt je trajal od leta 1955 do leta 1975 in je bil posledica večletne borbe med severom in jugom Vietnama za neodvisnost in ponovno združitev države. Ameriška vojaška intervencija se je začela leta 1965 in trajala do leta 1973. Konflikt je povzročil veliko človeških žrtev in veliko razdejanje na obeh straneh ter prinesel politične posledice za ZDA in druge vpletenih držav.
-
Leta 1969 je ameriška misija Apollo 11 uspešno pristala na Luni, s čimer je postal prvi človek, Neil Armstrong, stopil na Luno s slavnimi besedami "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Misija je trajala osem dni in je veljala za velik uspeh za ameriški vesoljski program, ki je tekmoval s Sovjetsko zvezo v vesoljski tekmi. Pristanek na Luni je predstavljal tudi pomemben mejnik v zgodovini človeštva. -
Nesreča se je zgodila v nuklearki v Ukrajini, ki je takrat spadala v Sovjetsko zvezo. Eksplozija reaktorja je sprožila veliko količino radioaktivnega materiala, ki se je razširil po okolici. To je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Posledice so bile katastrofalne za zdravje ljudi in okolje, s tisoči smrtnih žrtev in dolgoročnimi učinki na zdravje in okolje. -
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so potekale leta 1990, ko se je po 45 letih vladavine ene stranke končalo obdobje samoupravljanja. Na volitvah je zmagala Demosova koalicija, ki je bila sestavljena iz osmih strank, med njimi pa so bile Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije. S tem so se odprle možnosti za demokratični razvoj in osamosvojitev Slovenije ter drugih držav bivše Jugoslavije. -
Z njo je Slovenija razglasila suverenost in neodvisnost od Jugoslavije ter začela proces osamosvajanja. Deklaracija je bila odziv na politične dogodke v Jugoslaviji, kjer so se krepiili nacionalni in separatistični tokovi. S sprejetjem deklaracije se je začela tudi proces priprave nove slovenske ustave, ki je bila sprejeta decembra 1991. Osamosvojitev je bila formalno zaključena 25. junija 1991 z odcepitvijo od Jugoslavije, kar je priznalo tudi mednarodno pravo in mednarodna skupnost. -
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Na plebiscitu se je odločalo o osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije. Za osamosvojitev se je izreklo več kot 95 % udeležencev, kar je bil velik zgodovinski dogodek, ki je pripeljal do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države. Plebiscit je bil tudi pomemben mejnik v razvoju demokracije v Sloveniji. -
To sta bili dve ključni gospodarski reformi v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija se je ukvarjala s preoblikovanjem družbenega premoženja v lastništvo zasebnih subjektov, medtem ko je privatizacija pomenila prodajo državnega premoženja. Ta procesa sta bila ključna za prehod Slovenije v tržno gospodarstvo. Med privatizacijo so bila prodana nekatera največja podjetja, kot sta Petrol in Telekom Slovenije.
-
Razglasitev o osamosvojitvi Slovenije je potekala 25. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani. Na ta dan je bila razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija ter sprejeta Deklaracija o neodvisnosti. Dogodek je zaznamoval pomemben mejnik v zgodovini Slovenije in odprl pot k osamosvojitvi ter priznanju s strani mednarodne skupnosti. -
Vojna za Slovenijo je bila oborožen spopad med slovensko teritorialno obrambo in JLA v letu 1991, ki se je začel z blokado mejnih prehodov in končal s sporazumom Brioni. Slovenska vojska je uspela obraniti ozemlje pred JLA in odločilno prispevala k osamosvojitvi države. Vojna je trajala deset dni in je terjala 66 življenj.
-
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in je določila demokratični politični sistem, ki temelji na načelih pravne države, večstrankarskem sistemu, enakosti pred zakonom, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ločitvi med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Ustava je zagotovila tudi decentraliziran politični sistem z ustanovitvijo lokalnih skupnosti in omogočila gospodarsko rast ter razvoj Slovenije. -
EU je mednarodna organizacija, ki združuje 27 evropskih držav. Nastala je kot nadaljevanje Evropske skupnosti in se je razvila v pomembno politično in gospodarsko združenje. Cilj Unije je spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje v Evropi ter zagotavljanje skupne politike in enotnega trga. Unija pomembno vlogo na svetovnem odru in sodeluje v mednarodnih organizacijah ter sporazumih. -
To je bil pomemben korak za Slovenijo, ki je s tem postala del pomembne varnostne zveze in si zagotovila dodatno varnostno zaščito. Vključitev v NATO je bila tudi pomemben signal za mednarodno skupnost o zavezanosti Slovenije k miru, stabilnosti in sodelovanju v Evropi in svetu. Pred vstopom v zvezo je Slovenija izpolnila vse pogoje, ki jih je zahteval NATO, vključno s prilagoditvami svojih oboroženih sil in institucij za obrambo, ter sodelovala v misijah zveze. -
Priključitev je bila pomemben mejnik v zgodovini države, saj se je Slovenija pridružila gospodarskemu in političnemu zavezništvu, ki je bilo že dolgo časa cilj države. Pridružitev je prinesla tudi veliko sprememb in prilagoditev v številnih sektorjih, vključno s pravnim sistemom, gospodarstvom, javno upravo, kmetijstvom in okoljsko politiko. Slovenija se je od takrat aktivno udeleževala evropskih volitev in sodelovala pri odločanju o evropskih zadevah. -
Slovenija je izpolnila vsa merila, ki so jih postavili za uvedbo evra, vključno z zagotavljanjem stabilnosti cen, vzdrževanjem nizke inflacije in dolgoročno stabilnostjo javnih financ. Uvedba evra je pomembna za Slovenijo, saj zagotavlja stabilnost in varnost za gospodarstvo ter olajšuje poslovanje z drugimi evropskimi državami. -
Gospodarska kriza v Sloveniji med letoma 2008 in 2013 je bila posledica globalne finančne krize ter napačne gospodarske politike v državi. Kriza je povzročila upad BDP, naraščanje brezposelnosti in prevelik javni dolg. Država se je reševala z varčevalnimi ukrepi in pomočjo EU ter mednarodnih finančnih institucij. Vpliv krize se je v Sloveniji čutil še dolgo po letu 2013.
-
Povzročena s koronavirusom se je začela v Wuhanu na Kitajskem v decembru 2019. Hitro se je razširila po svetu in razglasili so jo za pandemijo. Vpliva na zdravje, gospodarstvo in družbo je velik. Številne države so uvedle omejitve, kot so zapiranje meja, zapiranje šol, prepoved javnih zbiranj in gibanja ter obvezno nošenje mask. Številne države so tudi začele s kampanjami cepljenja, da bi omejile širjenje virusa. Pandemija je imela tudi dolgotrajne učinke na gospodarstvo in socialne razmere.