-
To obdobje imenujemo terezijanizem. Marija Terezija je uvedla mnoge reforme najbolj znana je reforma za uvedbo splošne šolske obveznosti z namenom da bi odstranila nepismenost in neizobraženost.
Po njeni smrti je vladavino nadaljeval njen sin Jožef II (jožefinizem) -
Mecen in baron Žiga Zois je ustanovil Zoisov krožek katerega glavni namen je bila priprava slovnice in slovarja slovenskega jezika, slovenski časopis in priprava slovenske znanstvene zgodovine. Člani krožka so bili Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Valentin Vodnik in drugi, Zbirali so se v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani (na sliki). -
Avstrijski cesar Franc I. je z mirom v Schönbrunu odstopil del ozemlja Napoleonu (na sliki). Na tem ozemlju je Napoleon ustanovil Ilirske province z namenom, da si olajša trgovanje z Osmansko državo in poveže francosko ozemlje v Italiji, Sredozemlju in na Balkanu. -
Z organičnim dekretom so v IP (Ilirske province) pretrgali povezanost z avstrijsko ureditvijo in upravo, uvedli sodstvo, poenotili davčni sistem, reformirali šole, niso pa ukinili fevdalizma. Za prebivalce IP so uvedli Ilirsko državljanstvo.
Na čelu IP je bil od 1809 do 1811 francoski generalni guverner Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont (na sliki), ki je imel sedež v nekdanji škofijski palači v Ljubljani. -
Po razpadu IP je bilo ozemlje spet v oblasti Avstrijskega cesarstva. Položaj slovenščine se je boljšal, uporabljani so jo v nedeljskih šolah in v učbenikih. Do takrat se je za abecedo uporabljana bohoričica, potem pa sta nastala dva nova črkopisa metelčica in danjčica. Sledila je Abecedna vojna. France Prešeren in Matija Čop sta dosegla da so oba črkopisa prepovedali. Po Ljudevitu Gaju je kasneje nastal črkopis Gajica, ki se uporablja še danes.
Slika: primerjava pisav -
Bile so edini časopis v slovenskem jeziku, širile so njegovo uporabo in uporabo gajice. Začele so izhajati v Ljubljani z namenom, da poučijo ljudi o fiziokratskem kmetovanju in obrtnih veščinah. -
Zanj so se sprva navdušili le redki izobraženci in študentje.
Z peticijskim gibanjem je program dobil večjo pobudo.
Sledile so tudi prve moderne volitve in zakon o zemljiški odvezi. Program Zedinjena Slovenija sta Fran Miklošič in Stanko Vraz predstavila na vseslovanskem kongresu v Pragi. Leta 1961 je bil zdelan tudi prvi Zemljevid slovenske dežele in pokrajin. -
Potekale so prve volitve v deželne zbore na Slovenskem. Spopadli so se narodnjaki (slovensko čuteči) in ustavoverci (nemško čuteči). Širjenju narodne zavesti so pripomogle tudi čitalnice kjer so potekale kulturne prireditve. Narodno gibanje pa se je širilo tudi z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol (na sliki), Slovenske matice in Dramatičnega društva. Narodno gibanje se je širilo tudi z ljudskimi zborovanjih oz. tabori. -
V Slovenijo so vpeljali parne stroje in industrijsko mehanizacijo. Prišlo je do izgradnje južne železnice (na sliki) in telegrafske zveze. Nastali sta tudi KID (Kranjska industrijska družba) in TPD (Trboveljska premogokopna družba) -
Nemški vpliv na Slovenskem se je večal, česar so se bali, zato so se mlado in staroslovenci združili in skupaj sodelovali. Liberalci so popuščali konzervativcem in pristajali na njihov politični program. Nastala je konzervativno-klerikalna politika.
-
Nastale so tri politične stranke: Katoliška narodna stranka, Narodna napredna stranka in Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Vsaka stranka je imela svoj program, časopis, telovadno društvo in knjižno založbo.
-
Prišlo je do razvoja podjetništva, z Zakonom o obrtni svobodi se je v Sloveniji začela obrtna proizvodnja prosto razvijati. Istočasno je domača obrt na podeželju začela propadati, kar je v najtežji položaj spravilo kmečko prebivalstvo. Nastajale so tudi hranilnice (na sliki), banke in delniške družbe -
Kmetije imeli skromno produktivnost zaradi česar niso mogli oskrbeti družin. Prišlo je do krize slovenskega podeželja. Le to je postalo prenaseljeno, konkurenca na drugih delih monarhije pa je bila zelo velika. Prišlo je do množičnega izseljevanja, selili so se po drugih delih Evrope in v Ameriko. V sklopu izseljevanja v Ameriko so bili na potopljenem parniku Titanik (na sliki) tudi trije slovenci od tega je eden končal tragično. -
Z Londonskim sporazumom je 26.4.1915 je Italija prestopila na stran antantnih sil. Mesec kasneje je ITA napovedala vojno Avstro-Ogrski. -
ITA vojaški načrt je obsegal zasedbo Trsta in prodor proti Ljubljani. Potekalo je dvanajst bitk. Prvih nekaj bitk je bilo neuspešnih, v šesti so ITA vojaki zasedli Gorico, AO se je umaknila iz Krasa. V sedmi bitki je ITA vojska zasedla Mirenski grad ni pa ji uspel predor v Vipavsko dolino. Enajsta bitka velja za najbolj krvavo bitko, saj je terjala kar 50 000 žrtev. -
Čudež pri Kobaridu oziroma 12. bitka na Soški fronti. AO je imela vojaško taktiko obrambnega značaja in je imela hude težave z obrambo pred ITA vojsko. Izpeljali so vojaško akcijo z Nemško armado, s katero bi prekinili pozicijsko bojevanje. Načrt je bil da se sproži napad na območju med Bovcem in Tolminom. S plinom so onesposobili ITA vojsko in zasedli Kobarid ter druge dele kjer so potekale bitke. Čez dva dni je bila ITA vojska poražena. -
V zaledju so imele ključne vloge ženske. Tam je potekala sanitetna in zdravstvena oskrba vojakov, ki je bila ključna. Deloval je tudi Rdeči križ (na sliki) s triažnim sistemom. Veliko ljudi je postalo beguncev zaradi evakuacije iz mest. Ženske so prevzele podjetja, obrti, kmetije in trgovine. Življenje v zaledju je bilo težko saj je prišlo do pomanjkanja hrane in osnovnih življenjskih potrebščin. -
Eden glavnih razlogov za konec vojne so bili množični upori vojakov. Veliko jih je dezertiralo in se pridružilo zelenem kadru. Eden večjih uporov je bil v Boki Kotorski (na sliki).