-
5 tisoč. pr. Kr. se ljudje naselijo ob porečje rek Nil (Egipt), Evfrat in Tigris (Mezopotamija). V Egiptu se razvijeta živinoreja in namakalno poljedelstvo, zaradi zelo ugodnih razmer on Nilu, ki je rednio poplavljal (od junija do oktobra). V Mezopotamiji razmere ob rekah niso bile tako ugodne. Na namakalnih sistemih so uporabljali razne naprave kot sta šaduf in vodno kolo. Pripravljali so polja s požigalništvom, pri tem pa so uporabljali motike, srpe ter druga orodja zgrajena iz lesa in kamna. -
pojav prvih civilizacij - konec grško perzijskih vojn
-
Namakalništvo, živinoreja in poljedelstvo. 4. stol. pr. Kr. Egipt postane enotna država.
-
Države so bile: Kiš, Nipur, Lagaš, Ur, Uruk in Eridu. Vsako od teh mest je bila državica. Države so vodili vrhovni svečeniki, lastniki zemlje. Izgled gradnje v mestih je poimenovan zigurat. Družba je bila razdeljena še na plemstvo in mečšane. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom. -
Zgrajena 3. tisoč. pr. Kr. z vrhuncem v 2. tisoč. pr Kr. Vloga nadzora poti med Azijo in in Evropo. Značilna legenda o Trojanskem konju. Leta 1870 Heinrich Schliemann odkrije Trojo in potrdi epa Iliado in Odisejo, ki sta do takrat veljali kot izmišljotina. -
Bronasta doba v Egiptu. Vlada faraon Normer/Menes v prestolnici Memfis.
-
Država se deli na nome, ki jih vodijo nomarhi. Gospodarstvo se močno razvije, začne se gradnja piramid in na oblasti so faraoni 4. dinastije, ki jih kasneje nasledijo faraoni 6. dinastije.
-
Na območje se naselijo semitsko nomadska plemena s S arabske puščave. V tistem času je vladal v Uruku kralj Lugalzagezi, ki je poskušal ustanoviti enotno državo, a mu ni uspelo. Kasneje, ko je na oblasti kralj Sargon I., se državice v kraljestvu podredijo in prestolnica postane Akad. Ozemlje se začne širit in kraljestvo pade zaradi notranjih nemirov in slabitve imperija. -
Na Kreti se prepletajo različne kulture. Proti koncu 3. stol. se na območje priseljujejo prebivalci iz V. Ukvarjajo se s trgovino in kmetijstvom. Država ni bila vodena is strani uradnikov, ampak so ji vladale plemiške družine, ki so živele v palačah. Kreta je ležala na geološko nemirnem območju, zato se je leta 1375 pr. Kr. tam zgodila naravna nesreča zaradi izbruha vulkana. H katastrofi so pripomogli tudi vpadi tujih ljudstev. Legenda o Minotavru - po njem dobila ime civilizacija. -
Egipt je spet razdeljen, za oblast se borijo nomarhi.
-
Začenja se stapljanje s staroselci in priseljevanjegrških plemen. (Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci). Državo zopet vodijo plemiči. Značilen je močen razvoj trgovine in novost: Megaron - reprezentančna dvorana, monumentalno gradbeništvo. Vojska je bila dobro pripravljena. Propad ob Dorski selitvi 1200 pr. Kr.
-
Egipt se spet združi, vladajo vladarji iz Teb v prestolnici Tebe. Faraon Sezostris je državo centraliziral in razpustil službe nomarhov. Vojsko so v tistem času zelo dobro izurjali.
-
Semitski Amoriti se naselijo v Mezopotamijo v mesto Babilon. Na oblasti je kralj Hamurabi ( 18. stol. pr. Kr. ), ki uvede svoj zakonik, kater vsebuje 282 členov zapisan v klinopisu in talionsko načelo. Družba se deli na vladajoči sloj, svobodnjake, polsvobodnjake in suženjski sloj. -
Ob prihodu Hiksov se Egipt začne politično slabšati. Prestolnica je v mestu Avoris. Razvije se pa nekaj novosti na vojnem področju in sicer: bojni vozovi, puščične konjice in drugo zgrajeno iz brona.
-
Faraon Ahmose z zmago nad Hiksi spet združi Egipt. Značilen je monoteizem, kjer ljudje verujejo v enega boga. Pod oblastjo faraonov Amenofisa IV. in Tutankamona se država gospodarsko intenzivno razvije. Najpomembnejši faraon Ramzes III. podpiše prvo mirovno pogodbo v zgodovini ob spopadu s Hetiti in zašiti Egipt pred drugimi ljudstvi. V Egiptu se začne uporabljati železo.
-
Leži na S delu Mezopotamije - Ninive, Ašur. Znani so po vojaški družbi. Njihovo ozemllje se skozi obdobje zelo razširi. Na oblasti je kralj Asurbnipal II. Leta 614 pr. Kr. kraljestvo uničijo Babilonci.
-
Konča se bronasta doba in začne se uporabljati železo. Zaradi Dorske seklitve propade Mikenska civilizacija in z njo tudi dvorne umetnosti in njihova kultura. Na območje se priseljujejo ljudstva iz goratih delov S Grčije. Za staro prebivalstvo so veljali: Eolci, ki so naseljevali osrednjo grčijo, Jonci (Atika), Ahajci (S Peleponeza). Mala Azija: Eolci (Eolija), Jonci (Jonija), Dorci (Dorija).
-
Egipt zaradi krize po smrti Ramzesa III. razpade na več delov. Razdelijo si ga Asirci in faraoni 25. dinastije.
-
Nastanek zaradi Dorske selitve in ne ugodno prehodne pokrajine. Razvijejo se skupnosti ljudi in posledično slabijo sorodstvene vezi med ljudmi. Polisi so bili po površini veliki cca. 100 kvadratnih kilometrov, v njih pa je bivalo od 5 do 10000 ljudi. Vsaka polis je imela svoje politične institucije, mestna božanstva, praznike in zakone. Ljudje so v polisih dobili dolžnosti ter državljanstvo. Obstajale so razl. oblike vladanja: Kraljevina, aristokracija, oligarhija, tiranija in demokracija. -
Nastanek kraljevin, ki jih vodijo kralji (Basileus). Manjši del sestavlja plemstvo, za njimi se uvrščajo svobodnjaki, zadnji pa so bili sužnji, Teti, Oikos. Rod bogatih plemiških družin sestavlja genos. Razvije se grški alfabet, ki so ga razvili Grki s prevzemom črk od Feničanov. -
Dorci naselijo Lakonijo. Družba je bila takrat strogo vojaško izurjena. Prebivalci so bili: Spartiati (višji sloj), Perijoki (svobodni), Heloti (sužnji). Vladala sta dva kralja. Geruzija - svet starejših, ki razpravljajo o zakonih. Značilna je Spartanska vzgoja, ki je zelo vojaško usmerjena. Peloponeška zveza je skrbela za red v vojski in pri vojakih nasploh s sedežem v Šparti. Uveden način bojevanja Falanga je temeljil na vrsti težko oboroženih Hoplitov, ki so stali pred ostalo vojsko.
-
Atene so bile največji polis po št. preb., katerega so naseljevali Jonci. Najpomembnejši dejavnosti sta bili trgovina in kmetijstvo.Na začetku vlada kralj, kasneje se uvede aristokracija. Pozneje so na oblasti aristokratski arhonti. Značilen drakon je leta 621 pr. Kr. zbral in uredil zakonske predpise Aten, ki so bili zelo strogi. 6. stol. pr. Kr. izvoljen Solon za Arhonta, ki je na gospodarski razvoj dobro vplival. Uvedena je bila timokracija -l judstvo delila na 4 razrede, Pejzistrat, Klejsten -
Asirci za kralja postavili saitskega kneza, leta 525 pr. Kr. na oblast pride perzijski kralj Kambiz II. Leta 332 pr. Kr. pa Egipt osvoji Aleksander Makedonski brez vojne.
-
Na območja se naseli semitsko pleme Kaldejcev, ki premaga asirsko oblast. Leži na jugu Mezopotamije, ki mu vlada kralj Nabukadnezar II. Poleg zigurata se začne še drug način gradnje in sicer semiaridni viseči vrtovi. Leta 539 pr. Kr. jih premagajo Perzijci. -
Jonci se uprejo perzijcem, ki so na Mali Aziji tiranizirali jonsko kolonijo, tako da se milet začne upirati perzijcem in jim napove vojno, pomagajo jim Atenci in Eritrejci, ki vojno izgubijo. Kasneje se Perzijci želijo maščevati in napadejo Atence in Eritejce ob Maratonskem polju.