-
šolske (šolska obveznost) (trivijalke, glavne šole, normalke)
upravne (centralizacija uprave, državni svet na Dunaju, deželne vlade)
vojaške (vojaška obveznost)
sodne (poenotenje zakonov)
verske (dovoljene vse vere)
v korist kmeta
davčne (obdavčitev zemljiškega gospoda) -
-
prekine vladavino habsburške monarhije
Avst. cesar Franc I. odstopi ozemlje Napoleonu -
vladali francozi
koroška, kranjska, primorska -
ustanovitev (Napoleon premaga avstrijsko vojsko)
državnopravni položaj (ilirsko državljanstvo 1811 organični dekret, Ljubljana)
sodne reforme
šolske reforme
cerkvene reforme
fevdalni sistem
gospodarstvo (ukinejo trgovske poti, poti z Z in V, odpravili cehe)
odziv prebivalstva -
začeli izvajati upravno politične spremembe
s tem so pretrgali povezanost z avstrijsko ureditvijo in upravo -
Napoleon izgubi bitko narodov pri Leipzigu
izgnan na Elbo -
preuredijo Evropo -
Nastala je iz napoleonskih Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. Že ob ustanovitvi je bila iz kraljestva izločena Dalmacija, po letu 1822 pa tudi del Hrvaške, ki je bil v letih 1809-1814 vključen v Ilirske province.
-
industrializacija, draga mehanizacija, neugodna posojila, širjenje bolezni, majhnost kmetij, zadolženost kmetov, majhen gosp. prostor
moško izseljevanje
žensko izseljevanje
dinamika izseljevanja (vrhunec: pred 1. sv. vojno) -
ali črkarska pravda
-
-
marčna revolucija
program zedinjene Slovenije (svoboda tiska, Matija Majar, Fran Miklošič, Peticjsko gibanje, vse slovenski kongres v Pragi, Stanko Vraz)
spremembe (prve moderne volitve na slo., odprava fevdalizma, ukinitev cenzure) -
župnije dobile nadzor nad OŠ
matura -
narejen 1851 ni bil izdan zaradi cenzure
izdan 1861 s koncem Bachovega absolutizma -
spremembe (konzervativizem, cenzura tiska, cerkev, nemščina, Družba svetega Mohorja)
šolske reforme (konkordat, slovenščina)
prvi zemljevid slovenskega ozemlja (Peter Kozler) -
Slovenci niso bili pripravljeni
težave: prevladovali so nemški kandidati, pomankanje ustreznih kandidatov, ni propagande
spopadejo so narodnjaki in ustavoverci
zmagajo ustavoverci
nemškutarji (nova usmeritev, Slovenci, ki se zaradi gosp. raje opredelijo za Nemce) -
1860 - oktobrska diploma
1861 - februarski patent, volitve v deželne zbore
narodnjaki in ustavoverci
novi časopisi
čitalnice (gibanje za širitev slovenskega jezika)
Ljubljana -
-
-
želeli obnoviti Notranjo Avstrijo
neška nasprotovanja programu Zedinjene Slovenije
zbrali v MB pod vodstvom Einspielerja in sprejeli idejo o obnovitvi in moderniziranju Notranje Avstrije kot Avtonomne federativno urejenega avstrijskega cesarstva
ideja ni imela veliko podpornikov -
-
volitve 1867
uvedba dualizma
(utrjevanje narodne zavesti, volitve v deželne zbore, ne podpirajo dualizma)
razcep v narodni stranki - narodnjaki (uvedba dualizma, staroslovenci - konzervativci, mladoslovenci - liberalci)
taborsko gibanje (množična politična zborovanja na prostem, 1868-1871, krepijo narodno zavest)
konzervativna in klerikalna politika (1873)
obdobje slogaštva (Taaffejeva vlada 1879-1893, politični neuspehi, drobtiničarska politika)
razcepitev liberalcev (1890) -
tabori = velika ljudska zborovanja na prostem
mladoslovenci želeli širiti svoj program med kmete
hoteli: združitev sl. dežel, uvedba slovenščine v šolah in na uradih, ustanovitev univerze v ljubljani, znižanje davkov
avstrijska vlada prepove tabore
k prenehanju taborov pa so prispevala tudi nestrinjanja med mladoslovenci in staroslovenci
staroslovenci bili bolj za katolištvo
mladoslovenci pa so poudarjali, da je ogrožena slovenska narodnost -
začeli nastopati enotno
liberalci popuščali liberalcem
Taffejeva vlada (uporaba slovenščine v šolah)
drobtiničarska politika
kranjska (priznana slovenska dežela, slovenščina v šolah in uradih)
goriška in primorska (slovenstvo se je krepilo, Avstrijci so popuščali, ita. iredentizem)
štajerska (slovenščina v šolah, na uradih, veliko nemcev, ki se upirajo in hočejo kmetije) -
smrt Bleiweisa, ni imel primernih naslednikov
razdelijo se na:
- elastike (hoteli sodelovati s konzervativci)
- radikali (bili za program zedinjena slovenija)
cepitve pripeljejo do konca sloge med slovenskimi politiki -
katoliška narodna stranka - SLS (1892)
narodno napredna stranka - NNS (1894)
jugoslovanska socialdemokratska stranka - JSDS (1896)
SLS (trializem)
NNS (neoslavizem)
JSDS (neoilirizem) -
slovenska ljudska stranka
kmetje, katoliško usmerjeni meščani, izobraženci, delavci
vse za vero, dom, cesarja
delu čast in slava
časopis: Slovenec
telovadno društvo: Orel
knj. založba: Družba svetega Mohorja, Leonova družba
trializem -
narodno napredna stranka
bogati meščani, izobraženci, veliki kmetje
zedinjena Slovenija
splošna in neenaka (moška) volilna pravica
vse za domovino, omiko in svobodo.
časopis: Slovenski narod
telovadno društvo: Sokol
knj. založba: Slovenska matica
neoslavizem -
jugoslovanska socialdemokratska stranka
delavci
vzpostavitev socialistične združbe
8 urni delavnik, proste nedelje
delu čast in oblast
časopis: rdeči praprot, zarja
telovadno društvo: svoboda
neoilirizem -
ilirizem oz. neoilirizem (zagovarja tesno povezavo J Slovanov AO) (preporodovci)
začetek vojne (Slovenci na V in balkanski fronti, Londonski sporazum: 1915)
soška fronta (24.5.1915, Svetozar Boroević, Luigi Cadorno, 11 ofenziv s strani ITA vosjke)
čudež pri Kobaridu ( 12. bitka, AO napade ITA, Otto Von Belav, frontna črta se premakne na reko Pijavo)
vloga zaledja (sanitetna in zdravstvena oskrba, vojni ujetniki, vloga žensk, begunci, upor vojakov) -
Italija pristopila k antantnim silam
dobila ozemlje: Triglav, Logatec, Snežnik, Rjeka, Cres, Lošinj, Zadar -
od Rombona, ob reku Soči, do izliva reke Timava v Jadransko morje
11 ofenziv iz ITA strani -
- ofenziva izvede jo AO vojska, ki se poveže z Nemci Otto Von Below boj je potekal na območju med Bovcem in Tolminom začetek: 24.10.1917 konec: 28.10.1917 ita. vojska prisiljena odmakniti na reko Piavo, kjer se je ustvarila nova frontna črta