-
2000000 pr.n.št.-3500 pr.n.št.
Deli se na 3 obdobja
Paleolitik označuje obdobje kamenodobne dobe, ko so ljudje živeli kot lovci in nabiralci. Mezolitik se nanaša na prehodno obdobje med paleolitikom in neolitikom, ko so se ljudje začeli ukvarjati tudi s prvimi oblikami kmetijstva. Neolitik pa je zaznamovan s prehodom v kmetijsko družbo, ko so se ljudje naselili na stalnih naseljih in začeli gojiti rastline in živali.
IZUMI -
Nastanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je začel pred približno 10.000 leti s prvimi kmetovalci v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji. Ti ljudje so se osredotočili na gojenje rastlin in živali ter začeli živeti v naselbinah. Sčasoma so se naselbine združevale v večja mesta, kjer se je razvila specializacija dela, trgovina in pisanje. -
Stari vek je obdobje zgodovine, ki sega od izuma pisanja in razvoja prve civilizacije v Mezopotamiji (okoli 4000 pr. n. št.) do padca Zahodnega rimskega cesarstva (476 n. št.). Ta čas je zaznamoval razcvet starodavnih civilizacij, kot so egipčanska, mezopotamska, grška in rimska civilizacija.
V tem obdobju so se razvili pomembni kulturni, znanstveni in filozofski dosežki, kot so arhitektura, matematika, astronomija, medicina, filozofija in umetnost.
Razvila pa se je tudi pisava. -
To obdobje se imenuje predhomerska, ker ni veliko pisnih zapisov in zgodovinskih virov, ki bi nam podrobneje opisovali to obdobje.
Medtem so Grki živeli v majhnih skupnostih in se ukvarjali z zbiranjem hrane in lovom. Okoli 1600 pr. n. št. so se pojavile prve palače, kjer so vladarji živeli in vladali svojim podanikom. Na Kreti se je razvil znani minojski stil, ki je zaznamoval arhitekturo in umetnost tega obdobja. -
Grška temna doba je obdobje upadanja kulture in gospodarskega razvoja, ki se je začelo po uničenju mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. Prebivalstvo je živelo v skromnih naselbinah, večina je bila revna. Razvile so se nove oblike umetnosti, kot je geometrična keramika.
-
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture. Ti polisi so bili pomemben dejavnik v razvoju antične grške civilizacije, saj so spodbujali kulturo in umetnost ter vzpostavljali različne oblike vladavine.
POLISI -
Arhaična Grčija (800-480 pr. n. št.) je zaznamovala uveljavitev novih političnih sistemov, razvoj gospodarstva, trgovine in pomorstva ter razcvet umetnosti, literature in filozofije. Arhaična Grčija se zaključi z začetkom perzijskih vojn leta 480 pr. n. št.
-
Po legendi je bilo Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.
NASTANEK RIMA -
Rimsko republiko lahko razdelimo na zgodnjo, srednjo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju so se razvile različne institucije, kot so konzulstvo, senat in ljudska skupščina, ki so tvorile ravnotežje oblasti. V srednjem obdobju so se vzpostavili dolžniški in kmetijski problemi, ki so vodili do državljanskih vojn.
-
Klasična Grčija (480-323 pr. n. št.) je bila obdobje velikega kulturnega, umetniškega in intelektualnega razcveta, ki ga zaznamujejo deli umetnosti, literature in filozofije, ki jih še danes štejemo za vrhunce zahodne civilizacije. V tem obdobju so se razvile demokratične politične strukture, kot je bila atenska demokracija, ter klasični slog arhitekture, kot ga vidimo na Akropoli.
-
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Glavni vzrok za vojne je bil perzijski poskus osvojitve grških mestnih držav v Maleziji in na vzhodni obali Egejskega morja. Grška zmaga v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. je bila pomemben dogodek v zgodovini vojn in je postavila temelje za kasnejše grške zmage.
-
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Njegova vojaška kampanja se je raztezala od Grčije do Indije, kjer je osvojil obsežno ozemlje. Bil je znan po svojem vojaškem geniju, izobraževanju pri Aristotelu in širjenju grške kulture po osvojenih ozemljih.
ALEKSANDER VELIKI -
Helenistična Grčija (323-31 pr. n. št.) je bilo obdobje po smrti Aleksandra Velikega, ko so se razvili novi kulturni in intelektualni tokovi ter novi arhitekturni slogovi. V umetnosti so se pojavile nove oblike, kot so kipi in freske. Pomembno je bilo tudi za razvoj znanosti, kot so matematika, astronomija in medicina.
-
Kartagina in Rim sta se spopadla v treh vojnah, znanih kot punske vojne. Vojne so trajale več kot 100 let in končale so se s popolno rimsko zmago ter uničenjem Kartagine. Rim je postal vladar Sredozemlja in se razvil v eno največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini.
-
Rimska republika (509–27 pr. n. št.) je bila zgodovinska država, ki je izhajala iz mesta Rima v Italiji. Ustanovljena je bila po obdobju Rimskega kraljestva in je trajala do vzpona Rimskega cesarstva. Rimski republiki je bila značilna urejena politična struktura, ki se je opirala na senat, državljanske skupščine in magistrate. Republika je dosegla svoj vrhunec v 2. stoletju pr. n. št., ko je bila njena oblast razširjena po celotni Sredozemski regiji.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik in vojskovodja, rojen leta 100 pr. n. št. Njegov vzpon na oblast se je začel z vojaškimi uspehi in političnimi zavezništvi, ki so mu omogočili, da je postal guverner Galije. V času svojega vladanja je Cezar uvedel številne reforme, ki so bile usmerjene v modernizacijo Rima in izboljšanje življenja navadnih ljudi.
-
Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja ter prvi rimski cesar. Po smrti svojega posvojitelja in strica Julija Cezarja se je Oktavijan boril za moč v državi in zmagal v končni bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Nato se je razglasil za cesarja in prevzel nadzor nad Rimskim cesarstvom, s čimer se je začela doba Rimskega cesarstva in 200-letna vladavina Julijcev. Avgust je bil znan po svojih reformah in gradnji infrastrukture.
-
Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 27 pr. n. št. z vzponom Oktavijana (pozneje znanega kot cesar Avgust) na oblast. Obsegalo je velik del Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Cesarstvo se je nadaljevalo več kot pet stoletij, s koncem zahodnega cesarstva leta 476 n. št., medtem ko je vzhodno cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo, preživelo do leta 1453.
Rimsko cesarstvo -
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu. Po njegovem javnem delovanju in smrti na križu, so se njegovi učenci razširili po svetu, širili krščansko vero in ustanavljali skupnosti kristjanov. Prve kristjane so preganjali in kaznovali, a se je kljub temu vera hitro širila, zlasti po zaslugi apostola Pavla, ki je misijonaril v Grčiji, Turčiji in Italiji.
-
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika med obema deloma ter neuspešni poskusi obnovitve enotnosti imperija -
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo leta 330 po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodno in zahodno polovico. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je bil eno najpomembnejših mest v srednjem veku. Cesarstvo je obstajalo več kot tisoč let, vse do osmanskega erazma, ki ga je leta 1453 zavzela Osmanska turška država.
-
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. Cerkev je postala močna politična in družbena sila, vplivala na umetnost, filozofijo in kulturo, in imela velik vpliv na življenje ljudi v cesarstvu. -
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru. -
Srednji vek je obdobje zgodovine, ki se je začelo z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju in trajalo do začetka renesanse v 15. stoletju.Ta čas je zaznamovalo obdobje fevdalizma in verskega vpliva krščanstva. V srednjem veku so se razvile mogočne države in kraljestva, kot so Srednjeveška Francija, Anglija, Španija in Sveto rimsko cesarstvo. Na področju umetnosti so se razvile srednjeveška arhitektura, glasba in književnost. V tem obdobju so se zgodile tudi mnoge vojne in konflikti.
-
Cesar Justinijan I. je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojih reformah pravnega sistema, zbirki zakonov imenovanih Corpus Juris Civilis, in po svojih vojaških podvigih, med drugim po ponovni združitvi dela zahodnega cesarstva. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti, med drugim s poskusi, da bi ponovno osvojil izgubljene ozemlje na zahodu in v severni Afriki, ter s konflikti z nekaterimi cerkvenimi dostojanstveniki
-
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov. -
Karantansko kraljestvo je bilo zgodovinsko obdobje na ozemlju današnje Slovenije v 7. in 8. stoletju, ki se je razvilo iz panonskih plemenskih združb. Imelo je svojo dinastijo, ki je bila v sorodu s franaško dinastijo in ki je bila povezana z Bavarsko. V 8. stoletju je bilo Karantansko kraljestvo priključeno franaškemu cesarstvu.
-
Rekonkvista je bila obdobje večstoletnega osvajanja in ponovnega zavzemanja španskega ozemlja s strani krščanskih sil po padcu vizigotskega kraljestva in islamske invazije v 8. stoletju. Vojne so se začele v 8. stoletju in trajale vse do 15. stoletja, ko so bila osvojena vsa ozemlja pod muslimansko vladavino v Španiji, s čimer se je končalo obdobje rekonkviste. S tem je bila tudi dokončno vzpostavljena katoliška monarhija v Španiji.
-
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva. -
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško. -
Križarske vojne so bile niz oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijali v 11. in 13. stoletju. Voditelji krščanske cerkve so pozivali kristjane k osvoboditvi Svete dežele in zaščiti krščanskih svetišč. Vojne so prinesle številne spremembe v Evropi in Bližnjem vzhodu, vključno z vzpostavitvijo križarskih držav v Palestini in Siriji ter krepitvijo moči papeštva.
-
Spodbujala sta poudarjanje vrednosti posameznika, kulture in znanosti. Humanisti so se ukvarjali z obujanjem klasične grško-rimske kulture, prevajanjem in širjenjem znanja, kar je pripomoglo k razvoju humanistične izobrazbe, medtem ko se je renesančna umetnost zaznamovala s ponovnim odkrivanjem klasičnih stilov in tehnik ter razvojem novih umetniških izrazov, ki so pripomogli k razvoju slikarstva, kiparstva in arhitekture.
-
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina v 14. in 15. stoletju, ki je obvladovala širša območja današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vrhunec njihovega vpliva so dosegli pod vladanjem Ulrika II. Celjskega, ki je postal celo kralj Poljske. Poznani so bili tudi po svojih gradbenih dosežkih, kot je grad Celje.
-
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi. -
Turški vpadi so bili serija vojaških napadov Osmanov na ozemlja vzhodne in srednje Evrope v 15. in 16. stoletju. Osmanom se je uspelo širiti in zavzeti večino Balkana, vključno s Srbijo, Bosno in deli Hrvaške, ter zavzeti Budimpešto. Turški vpliv se je širil tudi na Slovensko ozemlje, kjer so Turki plenili, požigali in ropali mesta ter vasice.
-
Kmečki vpadi so se zgodili v srednjem veku, ko so se kmetje zaradi socialne in gospodarske stiske organizirali in napadali plemstvo ter mesta. Vpadi so bili povezani z zahtevami po zmanjšanju davkov, izboljšanju delovnih pogojev in politični moči. V Sloveniji so kmečki upori zaznamovali 15. in 16. stoletje, med najbolj znanimi so bili vstaja v Križevcih leta 1515, vstaja Matije Gubca leta 1573 in vstaja Jurija Dalmatina leta 1630.
-
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 razvil sistem, ki je omogočal množično tiskanje knjig. Namesto ročnega prepisovanja besedila, se je s pomočjo tiskarskega stroja omogočilo hitrejše in učinkovitejše razmnoževanje knjig. To je imelo velik vpliv na širjenje znanja, saj so bile knjige postale dostopnejše in cenejše, kar je pripomoglo k razvoju izobraževanja in kulturi ter utrdilo položaj pisane besede kot glavnega vira znanja. -
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. Padec Konstantinopla je pomenil tudi konec srednjega veka in prehod v novo obdobje zgodovine. -
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski pomorščak, izvedel enega najpomembnejših pomorskih podvigov v zgodovini človeštva - odkril je novo celino, Ameriko. Na poti proti zahodu, ki jo je financirala španska kraljica Izabela I., je s svojo floto prečkal Atlantski ocean in po več kot dveh mesecih plovbe pristal na Bahamih, misleč da je prispel do Vzhodne Azije.
yt -
Novi vek obsega obdobje zgodovine, ki se je začelo v 16. stoletju in se končalo v 18. stoletju. To obdobje je zaznamovalo številne družbene, kulturne, znanstvene in politične spremembe po vsem svetu. Na področju znanosti so bile pomembne revolucije, kot je kopernikanska revolucija, ki je spremenila razumevanje vesolja. Na kulturnem področju so se pojavile nove umetniške in arhitekturne zvrsti. Novi vek je bil čas političnih sprememb, kot je ameriška in francoska revolucija.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je zavzemalo za reformo katoliške cerkve. S svojim kritičnim pristopom do katoliške hierarhije in prakse je vodila do ločitve krščanske cerkve na katoliško in protestantsko. Protestanti so se zavzemali za reformo cerkve, s poudarkom na osebni veri in duhovnem odrešenju, ter nasprotovali dogmam in obredom, ki so jih videli kot nepotrebnega posredovanja med Bogom in vernikom. Reformacija je imela velik vpliv na evropsko zgodovino. -
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem jeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Leta 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. Katekizem je bil natisnjen z gotico in vsebuje katekizem. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na območju Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je omogočil protestantskim knezom, da so imeli pravico do svobode veroizpovedi in priznavanja njihovih cerkvenih dejanj. Druga pomembna točka dogovora je bila, da je vsak vladar izbiral vero svoje dežele, kar je pomenilo, da se je cesarstvo uradno priznalo kot mešana vera.
-
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je s tem pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Leta 1584 je sledil prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil delo več avtorjev in je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega jezika in pisanja v njem. Ti dve publikaciji sta bili pomembni tudi z vidika širjenja krščanske vere med Slovenci, saj sta omogočili lažji dostop do religioznih besedil v materinščini.
-
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks, kot so ustanovitev centraliziranega vladnega aparata, uveljavitev verske enotnosti z zatiranjem hugenotov in utrditev kraljeve oblasti.
-
Razsvetljenstvo je bilo kulturno gibanje v Evropi v 18. stoletju, ki se je zavzemalo za poudarjanje razuma, znanosti in svobode ter kritiziralo cerkveno in kraljevsko avtoriteto ter družbene neenakosti. Razsvetljenci so se ukvarjali s kritičnim razmišljanjem in dvigovanjem družbene zavesti ter poudarjali pomen znanosti, izobraževanja in napredka.Razsvetljenstvo je pripomoglo k razvoju moderne demokracije, narodne osveščenosti, humanizma in filozofije ter razvoju naravoslovja in tehnologije.
-
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je davčno politiko in reformirala vojsko. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo.
Marija Terezija -
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Revolucija je prinesla nov način proizvodnje, ki je temeljil na strojih in uporabi pare kot vira energije. Razvili so se tudi novi načini organizacije dela, kot so tovarne, trakovi in delitev dela. Posledice so bile prelomne, saj so omogočile hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, kar je pripomoglo k razvoju industrije in gospodarstva ter pospešilo urbanizacijo in družbene spremembe.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je povzpel na oblast po koncu francoske revolucije. Postal je prvi konzul Francije leta 1799, nato pa se je leta 1804 razglasil za cesarja Francije. Napoleon je bil znan po svojih vojaških podvigih in osvojitvah, med drugim je razširil francosko ozemlje in ustanovil francoski imperij. Vendar je bil tudi kontroverzen lik zaradi svojih avtoritarnih metod in številnih vojn, ki so prizadele Evropo.
-
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu. -
Francoska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1789 in 1799, je bilo gibanje, ki se je zavzemalo za odpravo absolutne monarhije in uvedbo republikanske ureditve ter družbene enakosti. Spremembe so prinesle tudi uvedbo človekovih pravic in svoboščin, odpravo feudalnih privilegijev in uvedbo civilne zakonodaje. Revolucija je pripomogla k razvoju moderne demokracije in vplivala na dogajanje v Evropi ter drugih delih sveta.
yt -
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ustanovljena leta 1809, ki je zajemala območje današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile z namenom, da bi okrepile francosko prisotnost na Balkanu in pospešile modernizacijo in enotnost na tem območju. Ilirske province so bile pomemben mejnik v razvoju slovenskega naroda, saj so s seboj prinesle modernizacijo in uvajanje francoskih zakonov ter jezika.
-
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Evropi med letoma 1815 in 1848, ki je temeljil na ohranitvi monarhične oblasti in zatiranju vsakršne liberalne in nacionalne miselnosti. Metternich, avstrijski kancler, je zasledoval idejo o svetovnem redu in zavezanosti dinastijam, ki je preprečevala vsakršno oblikovanje nacionalnih držav in ohranjala absolutistično oblast. Sistem je bil zelo represiven in je zatiral vsako obliko demokracije in svobode govora.
-
Kongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek predstavnikov evropskih držav, ki so ga organizirali po koncu Napoleonskih vojn leta 1815 v Ljubljani. Namen sestanka je bil uskladiti politične in družbene razmere v Evropi ter preprečiti morebitne prihodnje revolucije. Na kongresu so se udeleženci dogovorili za priznanje obstoja neodvisne Belgije in Švice ter se zavzeli za obnovo monarhije in verskega reda. Sestanek je bil pomemben za nadaljnji razvoj politične in družbene ureditve Evrope. -
Franc Joseph I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Njegovo dolgo vladavino je zaznamovalo število zgodovinskih dogodkov, vključno s krvavim letom 1848, avstro-ogrskega imperija v času 1. svetovne vojne ter njegovega dediščine, ki je vplivala na prihodnost Evrope in sveta. Bil je znan po svoji konservativni politiki ter trdnosti pri obrambi in ohranjanju svojega cesarstva.
-
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. V Sloveniji se je gibanje za samostojnost in nacionalno združitev pojavilo v 19. stoletju, vendar so se reformne ideje in boj za narodno prebujenje stopnjevali v drugi polovici 19. stoletja. V okviru tega procesa so se pojavili različni programi za uresničitev slovenskega narodnega programa. -
Bachov absolutizem se nanaša na uporabo glasbenih instrumentov, ki so bili običajni v času Johanna Sebastiana Bacha, pri izvajanju njegovih del. Ta pristop vključuje uporabo baročnih glasbil in tehnike izvajanja ter se osredotoča na zvestobo izvirnemu zvoku in interpretaciji Bachove glasbe. To je pristop, ki ga pogosto uporabljajo izvajalci, ki si prizadevajo ohraniti zgodovinsko natančnost pri izvajanju Bachove glasbe.
-
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe.
-
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v eno politično entiteto. Glavno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je vodil vojaške kampanje za združitev in osvoboditev italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. in je vključevala večino italijanskega polotoka, vključno z Rimom, ki je postal glavno mesto nove držav -
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je vojna med Združenimi državami Amerike (Unija) in Konfederacijo Južnih držav, ki so se odcepili zaradi različnih prepričanj o suženjstvu, državni suverenosti in drugih vprašanjih. Konfederacija je bila poražena, kar je pripeljalo do ukinitve suženjstva in krepitve moči zvezne vlade v ZDA. Vojna je imela dolgotrajne posledice za družbo in politiko ZDA.
-
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. Vodilna vloga v državi je bila v rokah avstrijskega cesarja.
yt -
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav, in je bilo vodeno z močno centralizirano oblastjo pod cesarjem. Država je imela hitro rastočo industrijo in je postala vplivna sila v Evropi.
-
Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj. Rojen 29. marca 1874 je postal znan po svoji vlogi v obrambi severne meje Slovenije v času bojev za samostojnost po prvi svetovni vojni. Poznan je tudi po razglasitvi Maribora za slovensko mesto leta 1918. Umrl je 26. julija 1934.
-
- junija 1914 je bil izveden atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat, ki ga je izvedel mladi nacionalist Gavrilo Princip, je sprožil verižno reakcijo dogodkov in bil povod za začetek prve svetovne vojne.
-
Od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918 je potekala prva svetovna vojna, globalni oboroženi konflikt med večino vodilnih svetovnih držav tistega časa. Vojna je bila izjemno razširjena in nasilna ter je prizadela milijone ljudi. Konflikt je vključeval več front in uporabljal nove oblike vojaške tehnologije, kot so mitraljezi, topovi in bojna letala.
-
Med majem 1915 in novembrom 1917 je potekala soška fronta, del prve svetovne vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko na ozemlju Julijskih Alp. To je bil eden najbolj krvavih in zahtevnih delov vojne, saj so se vojske spopadale v težkih goratih razmerah. Številni vojaki so umrli zaradi bojev, izčrpanosti in neprimernih življenjskih pogojev.
-
Leta 1917 je potekala ruska revolucija, ki je privedla do padca ruske monarhije in vzpostavitve komunistične oblasti pod vodstvom Vladimira Lenina. Revolucija je povzročila drastične politične, socialne in ekonomske spremembe v Rusiji ter ima dolgotrajne posledice za celoten svet.
-
oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bila prvi poskus oblikovanja skupne jugoslovanske države. Ta dogodek je sledil koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. Država je bila zasnovana na načelih enakosti in samoodločbe narodov jugovzhodne Evrope.
-
Od 1. decembra 1918 do 29. novembra 1945 je obstajala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Ta država je združila različne etnične skupine in ozemlja jugovzhodne Evrope. Kljub določeni politični nestabilnosti je Jugoslavija doživela nekaj gospodarskega in kulturnega napredka pred izbruhom druge svetovne vojne.
-
Od 18. januarja 1919 do 21. januarja 1920 je potekala pariška mirovna konferenca, na kateri so bili obravnavani pogoji za mir po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so bili prisotni predstavniki zmagovalnih in poraženih držav ter so se pogajali o razdelitvi ozemelj, reparacijah, varnosti in vzpostavitvi novega mednarodnega reda.
-
Obdobje med letoma 1920 in 1929 se imenuje Zlata dvajseta leta. To je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta v večjem delu sveta, zlasti v Združenih državah Amerike in Evropi. Gospodarska rast, inovacije in povečano potrošništvo so zaznamovali to obdobje, ki je sledilo prvi svetovni vojni. Kljub temu so se v drugi polovici dvajsetih let pojavili znaki krhkosti v svetovnem gospodarstvu, ki so se kmalu izkazali v veliki gospodarski krizi.
-
- junija 1920 je bila sklenjena Trianonska pogodba, ki je določila pogoje za končanje prve svetovne vojne med Madžarsko in zmagovalnimi silami. Pogodba je med drugim privedla do spremembe meje med Kraljevino SHS (Jugoslavijo) in Madžarsko, pri čemer je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS. Ta sprememba meje je imela pomembne vplive na prebivalce in gospodarstvo v regiji.
-
Oktobra 1920 je bil izveden koroški plebiscit, referendum, na katerem so prebivalci avstrijske Koroške odločali o svoji politični pripadnosti. Rezultat je bil tesna večina za pripadnost Avstriji, kar je pomenilo, da so se večinoma nemško govoreči Korošci odločili ostati v Avstriji, medtem ko so nekatera območja z večinskim slovenskim prebivalstvom ostala v Avstriji.
-
Od 3. aprila 1922 do 16. oktobra 1952 je v Sovjetski zvezi prevladoval stalinizem, politična ideologija in sistem, ki ga je uvedel Joseph Stalin. Stalin je uveljavil totalitarno oblast, ki je vključevala represijo, kolektivizacijo kmetijstva, izvajanje velikih čistk in masovne politične represije. To obdobje je zaznamovala tudi industrializacija in Sovjetska zveza je postala ena največjih svetovnih sil.
-
Od 30. oktobra 1922 do 3. septembra 1943 je v Italiji vladal fašizem pod vodstvom Benita Mussolinija. Mussolini je uvedel avtoritarno vladavino, zatiral politične nasprotnike, vzpostavil močno propagando ter izvajal politiko nacionalizma in militarizma. Fašizem je imel pomembne vplive na italijansko družbo, gospodarstvo in politiko ter je bil vključen v zavezniško vojno med drugo svetovno vojno.
-
Leta 1929 je izbruhnila Velika gospodarska kriza, najhujša svetovna finančna kriza v zgodovini. Ta kriza se je začela z zlomom borznega trga na Wall Streetu v Združenih državah Amerike in hitro prizadela gospodarstva po vsem svetu. Brezposelnost, bankroti podjetij in revščina so postali prevladujoči problemi, kar je povzročilo občutno poslabšanje življenjskih pogojev mnogih ljudi.
-
Med 5. marcem 1933 in 8. majem 1945 je v Nemčiji vladal nacizem pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacistični režim je bil zaznamovan z totalitarno oblastjo, rasizmom, antisemitizmom in agresivno zunanjo politiko. Nacisti so izvajali preganjanje in iztrebljanje različnih skupin, zlasti Judov, kar je privedlo do holokavsta. Druga svetovna vojna, ki jo je sprožil nacistični režim, je imela uničujoče posledice za svet.
-
Med letoma 1936 in 1939 je divjala Španska državljanska vojna, ki je bila notranji spopad med republikanci in nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojaški spopadi so razdelili Španijo na dva tabora, pri čemer so republikanci zagovarjali demokratične in levičarske vrednote, medtem ko so nacionalisti stremeli k vzpostavitvi avtoritarnega režima. Konflikt je bil izjemno nasilen in brutalen, s številnimi žrtvami in humanitarno krizo.
-
Od 1. septembra 1939 do 3. septembra 1945 je potekala druga svetovna vojna, globalni oboroženi konflikt med zavezniškimi in osijskimi silami. Vojna je vključevala večino držav sveta in je bila zaznamovana s številnimi vojaškimi spopadi, okupacijami ter genocidi, vključno z holokavstom. Konflikt je povzročil ogromno človeško trpljenje in uničenje ter imel dolgotrajne posledice za geopolitično in družbeno ureditev sveta.
-
Aprila 1941 je nemška vojska pod vodstvom Adolfa Hitlerja napadla Kraljevino Jugoslavijo. Ta napad je bil del Hitlerjeve strategije osvojitve Balkana in vzpostavitve nadzora nad jugovzhodno Evropo. Napad je bil uspešen in je pripeljal do zrušitve jugoslovanske vlade ter razpada države. Okupacija Jugoslavije je imela globoke posledice za prebivalce, vključno z nadaljnjim uporom in oblikovanjem odporniškega gibanja.
-
Jugoslavija je bila zveza socialističnih republik v Jugovzhodni Evropi, ki je obstajala od leta 1945 do 1992. Država je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni in je združevala različne etnične skupine. Jugoslavija je bila v tem obdobju vplivna politična sila v svetu in se je razvijala z lastno potjo socializma. Vendar so notranji konflikti, nacionalizem in ekonomske težave vodili do razpada Jugoslavije v devetdesetih letih.
-
- oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN), mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje mednarodnega miru, varnosti, sodelovanja med državami ter reševanje globalnih izzivov. OZN je nasledila Liga narodov in se je razvila v pomemben forum za mednarodno diplomacijo, humanitarno delo in reševanje konfliktov po drugi svetovni vojni.
-
Od 12. marca 1947 do 26. oktobra 1991 je potekala hladna vojna, napetostno obdobje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Med hladno vojno so se obe velesili borili za prevlado v svetu, vključno z ideološkim, političnim in vojaškim tekmovanjem. Hladna vojna je vplivala na mednarodne odnose, globalno politiko, tehnološki napredek in vojaške strategije ter pripeljala do razvoja orožja množičnega uničenja.
-
Korejska vojna je trajala od leta 1950 do 1953 in je bila oborožen konflikt med Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Južno Korejo, podprto z Združenimi narodi, predvsem Združenimi državami Amerike. Vojna se je začela z invazijo Severne Koreje na Južno Korejo in je povzročila veliko trpljenje in smrti ter puščala trajne politične in gospodarske posledice na Korejskem polotoku.
-
Leta 1951 je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) kot prvi korak k evropski integraciji po drugi svetovni vojni. Skupnost je vključevala šest držav - Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in ZRN (danes Nemčijo). Cilj ESKPJ je bil vzpostaviti skupen trg premoga in jekla ter s tem spodbuditi gospodarsko sodelovanje in preprečiti vojaške konflikte med članicami.
-
Oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, mednarodni dogovor, ki je potrdil neodvisnost in suverenost Avstrije. Memorandum je bil rezultat dogovorov med zavezniškimi silami in avstrijsko vlado ter je omogočil Avstriji, da postane neodvisna država po koncu druge svetovne vojne. Ta dogovor je pripomogel k stabilizaciji Evrope in okrepitvi avstrijskega suvereniteta.
-
Leta 1955 je nastalo Gibanje neuvrščenih, politično gibanje držav, ki so se odločile ne pridružiti se nobenemu vojaškemu bloku med hladno vojno. Gibanje je združevalo večino držav v razvoju iz Azije, Afrike in Latinske Amerike ter si prizadevalo za neodvisnost, suverenost in sodelovanje med državami.
-
Leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) s podpisom Rimske pogodbe. EGS je bila nadaljevanje evropske integracije in je združevala iste države kot ESKPJ ter si prizadevala za vzpostavitev skupnega gospodarskega trga med članicami. EGS je kasneje postala ena od treh stebrov Evropske unije, ki je nastala kot nadgradnja evropskega povezovanja.
-
Leta 1962 je med ZDA in Sovjetsko zvezo izbruhnila Kubanska kriza, ki je bila vrhunec napetosti med hladno vojno. Kriza je nastala, ko je Sovjetska zveza postavila jedrske rakete na Kubi, kar je sprožilo strah pred jedrsko vojno. Po napetem obdobju groženj in pogajanj so ZDA in Sovjetska zveza dosegli dogovor, da bo Sovjetska zveza umaknila rakete, ZDA pa so se zavezale, da ne bodo napadle Kube.
-
Vietnamska vojna je bila dolgotrajen konflikt med Severnim Vietnamom, ki ga je podpirala komunistična Kitajska in Sovjetska zveza, ter Južnim Vietnamom, podprtim z Združenimi državami Amerike in drugimi zahodnimi silami. Vojna je trajala od leta 1965 do 1973 ter privedla do velikih vojaških operacij, terorja, uporništva ter uničenja in številnih žrtev na obeh straneh.
-
Julija 1969 je bil zgodovinski trenutek, ko je astronavt Neil Armstrong stopil na površje Lune, s čimer je postala misija Apollo 11 prva uspešna človeška odprava na naš naravni satelit. Ta dosežek je predstavljal pomemben mejnik v raziskovanju vesolja ter simboliziral človeški napredek, tehnološko in znanstveno sposobnost ter pogum za premagovanje mej.
-
- aprila 1986 je prišlo do jedrske nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski Sovjetski socialistični republiki. Eksplozija reaktorja je povzročila izpust radioaktivnih snovi v okolje, kar je bilo eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Nesreča je imela resne posledice za okolje, zdravje ljudi ter varnost in regulacijo jedrske energije.
-
Julija 1990 je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je bil pomemben korak proti osamosvojitvi Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija je poudarila pravico Slovenije do samoodločbe in neodvisnosti ter določila temeljne politične smernice za nadaljnji razvoj slovenske države.
-
Aprila 1990 so bile v večini republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije izvedene prve večstrankarske volitve. Te volitve so bile pomemben korak v demokratizaciji držav in političnem prehodu iz enopartijskega sistema v večstrankarski sistem. Prve večstrankarske volitve so odprle prostor za politično raznolikost, izražanje različnih političnih stališč in izbiro vladajočih strank.
-
- decembra 1990 je bil izveden plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem je večina volivcev podprla neodvisnost države. S tem plebiscitom je slovensko prebivalstvo izrazilo svojo voljo po samostojnosti in suverenosti ter utrl pot k razglasitvi samostojne Republike Slovenije.
-
V obdobju med letoma 1991 in 1999 je Slovenija izvajala denacionalizacijo in privatizacijo, kar je bilo ključno za prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo. Denacionalizacija je vključevala vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano med obdobjem socializma, prvotnim lastnikom ali njihovim naslednikom. Privatizacija pa je pomenila prodajo državnega premoženja in podjetij zasebnim lastnikom ter spodbujanje konkurence na trgu.
-
Od 27. junija do 3. julija 1991 je potekala vojna za Slovenijo med Slovensko teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado. Vojna je nastala kot posledica prizadevanj Slovenije za osamosvojitev in je predstavljala oborožen spopad, ki se je končal z umikom JLA in mednarodnim priznanjem neodvisnosti Slovenije.
-
- junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Po odločitvi slovenskega parlamenta je Slovenija postala neodvisna država, kar je bilo pomembno zgodovinsko dejanje v procesu razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije.
-
- decembra 1991 je bil sprejet Ustavni zakon o ustavi Republike Slovenije, s čimer je bila uradno sprejeta nova slovenska ustava. Ta dokument je določal temeljne pravice in svoboščine državljanov, organizacijo oblasti ter načela demokracije in pravne države. Sprejetje slovenske ustave je bilo ključno za vzpostavitev pravnega reda in uveljavitev neodvisne slovenske države.
-
Leta 1992 je bila ustanovljena Evropska unija (EU) na podlagi Maastrichtske pogodbe. EU je politična in gospodarska zveza, ki združuje večino držav Evrope v skupno sodelovanje. Cilj EU je spodbujanje miru, stabilnosti, gospodarskega razvoja in skupnih vrednot med državami članicami. EU je sčasoma postala ena najpomembnejših mednarodnih organizacij, ki vpliva na številna področja, vključno z zakonodajo, trgovino, migracijami in okoljem.
-
- marca 2004 je Slovenija postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO). Vključitev v NATO je predstavljala pomemben mejnik za Slovenijo, saj je okrepila varnostno-politično sodelovanje z drugimi državami članicami ter prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.
-
- maja 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). Vstop v EU je pomenil vključitev v skupno evropsko gospodarsko in politično zvezo ter omogočil dostop do skupnega trga in drugih koristi članstva, kot so evropska sredstva in programi.
-
- januarja 2007 je Slovenija uvedla evro kot uradno valuto in postala del euroobmočja. S tem je Slovenija zamenjala slovenski tolar s skupno evropsko valuto, kar je pripomoglo k olajšanju poslovanja, trgovine in povezovanja s preostalimi državami, ki uporabljajo evro.
-
V obdobju med leti 2008 in 2013 je Slovenijo močno prizadela svetovna gospodarska kriza. Finančni pretresi, upad gospodarske aktivnosti in visoka brezposelnost so močno vplivali na gospodarsko stanje države. Slovenija je morala sprejeti ukrepe za reševanje bank, konsolidacijo javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti.
-
Marca 2020 je Slovenijo, tako kot številne druge države po svetu, prizadela epidemija COVID-19. Izbruh koronavirusa je imel resne posledice za zdravje ljudi, gospodarstvo in vsakdanje življenje. Slovenija je uvedla stroge ukrepe za obvladovanje širjenja virusa, vključno z omejitvami gibanja, zaprtjem šol in podjetij ter drugimi preventivnimi ukrepi.
