-
Langobardi, Vizigoti, Ostrogoti.
-
Huni se poraženi vračajo iz bitke pri Katalunskih poljanah in na poti uničujejo mesta. SRC- se krha. -
Iz območja Moravske, s pomočjo rek.
-
Vrhunec naseljevanja je bil konec 6. stoletja. Viri: pisni- zapisi Langobardskega zgodovinarja Pavla Diakana (opisoval je dogodke v V Alpah), materialni: arheološki ostanki (pokopavanje mrtvih), jezikovni: ostanki krajevnih imen.
-
Na prostor nekdanjih provinc Norik in Panonije se naselijo Slovani.
-
Avari in Slovani skupaj osvojijo Sirmij.
-
Iz Balkana so potovali po rekah proti toku. Naseljevali so se pod nadoblastjo Avarov.
-
Samo (frankovski prodajelec orožja) združi Slovane V Alp in Istre v Samovo plemensko zvezo. Leta 623 se uprejo Avarom, leta 626 skušajo zavzeti Bizanca. Ko leta 658 Samo umre Avari obnovijo svolo oblast.
-
Avari in Slovani skupaj želijo zasesti Carigrad in Konstatinopl. -
od okoli 640 je bil Valuk Inez Slovanov na področju nastajajoče Karantanije. Karantanija je bila do okoli leta 740 samostojna kneževina. Leta 743 Karantanci za vojaško pomoč prosijo Bavarce. Tako premagajo Avare, amorajo priznavati nadoblast Bavarcev. Leta 818 se spodnjepanoski knez Ljudevit Posavski upre furlanskemu upravniku. Franki premagajo Karantance in Krniole in dokončno izgubijo oblast. Do okoli leta 828 spadajo pod bavarsko-frankovsko oblast, kasneje pa frankovsko grofijo.
-
Območje današnje Koroške. Središče je bil Krnski grad na Gospodvetskem polju. Bila je kneževina.
-
Kosezi so postavili knize na knežji kamen, ki je stal na Gosposvetskem polju in tako so mu predali oblast. Potekalo je vse do 1414. -
Na območje Spodnje Panonije leta 867 prideta misionarja iz Soluma: Konstantin (Ciril) in Metod- za potrebe širjenje vere ustvarita glagolico. -
Območje med tremi rekami (Drava, Mura, Donava, Roba), središče je bilo v Blatenskemu Kostelu. Leta 847 je bil Pribina povzdvignjen v Fankovskega grofa, na območje so se naseljevali kolonisti, leta 861 to območje naseli Kocelj, leta 869 se pridruži Moravanom v uporu proti Frankom, kasneje leta 874 Franki z Veliko Moravsko skleněji premirje, kjer vsopijo v zahodno kulturni krog, pridobijo krščanstvo, fevdalizem in nove oblike gospodarstva.
-
V Spodnji Panoniji leta 874 padec Koclja, oblast nad tem delom prevzame Arnulf (Arnulfovo kraljestvo). Leta 955 Oton I. premaga Madžare, s tem SRC obnovi oblast nad Karantanijo in Karniolo, napadi se umirijo in Slovani pridejo pod njihovo oblast. Leta 976 nastane Vojvodina Koroška.
-
Nastalo je ob sotočju rek in vznožju heiba z gradom. Leta 973 je cesar Oton II. loško ozemlje dodelil freisinškim škofom. -
Sestavljena je bila iz mejnih krajn- manjših enot povezanih v celoto (Veronska, Furlanijska, Koroška, Karantanjska, Savinjska, Kranska, Istra). -
v začetku 14. stol. postanejo Habsburški vazali. Posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Po Vovbržanih so podedovali Celje. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdvignil v grofe. Ukvarjali so se z posojanjem denarja, vojaško najemnino in obladovali so prometne poti čez Slovenijo. -
Herman II. proti Turkom. Reši ga Sigismund Luksemburški, ki kasneje privoli v oprook z Hermanovo hčerko Barbaro. Pridobijo posesti na Hrvaškem. -
Prvič napadejo leta 1408 v oklico Metlike. Njihova ideja je bila ropanje države ne pa širjenje ozemlja.
-
Povzdvigne jih Sigismund Luksemburški, Celjski grofje tako postanejo enakovredni Habsburžanom. -
Vojna se je končala s porovnalo léta 1443. Celjski so lahko obdržali svoj knežji naziv, vendar so izgubili svojo deželo. Prišlo je do dedne pogodbe med njimi: v primeru da ena rodbina izumre, vse deduje druga
-
-
Ker se je vmešaval za skrbništvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom je nad njem leta 1456 Ladislav Hunyadi v Beogradu izvedel atentat. Z njegovo smrtjo so Celjski grofje izumrli in s tem so Habsburžani dobili vse njihove posesti. -
Močni in številni odredi konjenice, napadi so bili hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Trajali so 1-2 tedna, pa tudi do več mesecev, bili so nenačrtovani, usmerjeni so bili v eno deželo na enkrat. Njabolj je trpela Kranjska.
-
Kmetje so nasprotovali kmečki obrti in trgovin, imeli so slabo letino, bila je lakota, fevdalci so višali dajatve in dodajali nove, izpostavljeni so bili turškim vpadom. Povod upora so bile krajevne težave na posestvu enega od fevdalcev. Kmetom so se pridružili še rudarji, podeželski obrrtniki fužinarji in meščani. Sprva je upor želel zatreti cesar, a so ga prej zatrli že turki. zemljiški gospodje so voditelje upora pobili, kemtom pa dodali še dodatne dajatve. -
To so bili manjši roparski napadi. Izpostavljene so bile Dolenjska, Notranjska, ter okolica celja in Ptuja.
-
Območje Kranjske, Štajerske in Koroške. Kmetje so nasprotovali fevdalnemu sistemu, povezali so se v kmečko zvezo. Neuspešno so posredovali pri cesarju Maksimilijanu I. Kmetje so bili pomankljivo izurjeni in slabo opremljeni. Na višku je bilo 80000 upornih kmetov. Za kazen so dobili nove dajatve, uporniški phening (enkratno so morali plačeti še en dodatni davek), nasplošno so morali plačevati višje dajatve. -
Njihov cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Ideja sultana Sulejmana Veličastnega je bila zavzeti Dunaj. To so poskusili 2-krat, prvič leta 1529 in drugič leta 1532, a jim ni uspelo.
-
Jezuitski red je bil nov katoliški/samostanski red neposredno podrejen papežu. Njegova naloga sta bila delovanje proti krivoverstvu in mosionarjenje izven Evrope. Slovili so po svoji verski gorečnosti, izobrazbi in učinkovitem pridiganju. V številnih deželah so prevzeli deško in visoko šolstvo. Red je bil tudi nosilec cerkvenih sodišč proti krivovercem-inkvizicije. Najbolj dejavna so bila inkvizicijska sodišča v Italiji in Španiji, kjer so ljudi mučili in ustrahovali za doseganje svojih ciljev. -
Bili so redkejši. Leta 1559 so zadnjič vdrli na Kranjsko, leta 1600 pa zadnjič v Prekmurje.
-
Leta 1545 je papež Pavel III. skicla skončil v Trident. Skušali so vzpostaviti versto enotnost v Evropi in končeti verski spor, želeli so prepovedati kupčevanje z odpustki in prodajo cerkvenih služb, želeli so imeti bolj izobraženo duhovščino, ki je bila zavezana k celibatu in želeli so uvesti matične knjige s podatki o krstih, rojstvih in smrtih. -
Protireformacija je bila notranja preureditev rimokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo. Sprožilo jo je duhovno prenovljeno papeštvo.
-
Francija (protestanti-Hugenoti) proti rimokatoliški stranki, kaseje se je Hugenotom pridružila še Anglija, rimokatoličanom pa Španija.
-
Namen oblikovanja Notranjeavstrijske dežele je bil za protiturško obrambo. Oblikovanje je vodil nadvodja Karel II. Glavno mesto je bilo v Gradcu. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v vojno krajino (obramba izven meja dežel: Slavonija, Hrvaška in Dalmacija- sistem razvitih utrdb). -
Hčera Katarine Medičejske se naj bi poročila z hugenotom Henrikom Navarskim. Katarina je to odobrila, a ko so v mesto prilli njegovi sorodniki so vse pomorili. Tisto noč naj bi pomorili 3000 hugenotov.
-
Območje Štajerske, del Kranjske in hrvaško Zagorje. Vzrok so bile težave na posestih fevdalca Franja Tayh, ki je zlorabil hčere in žene kmetov, ter zelo grobo pobiral dajatve. Upor se je začel 27. 1. 1573. Na čelu so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Zahtevali so ustanovitev kraljevega namstništva v Zagrebu. Vojska fevdalcev jih je pokončala v bitki pri Stubici. Voditelje so usmrtili. -
Leta 1598 se vojne med hugenoti in rimokatoličani končajo, ko Henrik IV. prizna versko svobodo. Po vojnah Francija doživi kulturni in gospodarski razvoj. Nantski edikt je kasneje trajal še 50 let oz. do prihoda prvega absulotističnega vladarja. -
Novi češki kralj Ferdinand II. Habsburški ni spoštoval verske svobode plemstva. Protestantski knezi so se l. 1608 organizirali v unijo, katoliški tabor pa se je že prej l. 1521 povezal v ligo. Spopad med taboroma je sporžila vstaja na Češkem l. 1618, ko so češki plemiči vdrli v kraljevi dvorec Hardčani in skozi okno vrgli tri kraljeve odposlance (Praška defenestracija). Spopadi so zajeli tudi druge dele SRC-ja in Evrope: Dansko, Švedsko in Francijo. Umrlo je 7 mio. ljudi, mesta so bila uničena.
-
Potekala je med tridesetletno vojno. Ferdinand II. premaga protestantsko vojsko. -
Z Vestfalskim mirom ali Mirom med narodi se je končala tridestletna vojna. Začelo se je širjenje Habsburškega vpliva po Evropi. Cesarstvo je postalo ohlapna svezza različnih dežel. Švica in Združena Nizozimska sta se odcepili od SRC-ja on postali samostojni. Francija si je razširila posest. Švedska je pridobila ozemlje in postala gospodarica Baltika. Rimokatoliška cerkev je morala sprejeti določilo, da knezi še naprej lahko odločajo o veri svojih podložnikov. Priznan je bil še kalvinizem. -
Območje Goriške in del Kranjske. Vzrok je bil v novih državnih davkih za meso in vina, ter nasilnega pobiranja dajatev. Zahtevali so staro pravdo. Upor ni bil namenjen samo le proti fevdalcem, ampak tudi proti državni oblasti. Upor so zadušili s četami iz vojne krajine .