-
V 8. in 9. stol. je Beneška republika predstavljala trgovski posrednik med vzhodnim, bizantinskim delom in alpskimi državami. Na vzhod so prodajali sol vino olje in ribe, medtem ko so iz vzhoda izvažali luksuzno blago (svilo), začimbe in zlatarske izdelke.
-
V 10. stol. je kijevski knez Vladimir sprejel krščanstvo; ta del Evrope se nato pokristjani. Kasneje v 11. in 12. stol. je Rusija politično razdrobljena na kneževine.
-
Veliki cerkveni razkol v 11. stoletju, krščanski svet razdeli na pravoslavni del ter rimokatoliški del. Gre za dokončni razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo. Do še enega razkola pride v 16. stoletju. Nisem prepričana da gre res za 16. julij, vendar to piše v enem zgodovinskem priročniku s katerim se učim. -
Ko pride do spora o investituri in zmaga papeštvo, papež Gregor VII. izobči cesarja Henrika IV., slednji se spokori in prizna papeževo prvenstvo. Dogajanje poteka na gradu Canossa, južno od Padske nižine. (Cesar se prikaže pod gradom v preprostih oblačilih, nato šele tretji dan dočaka sprejem in preklic izobčenja). -
Razrešitev investiturnega spora. Določijo, da je vladar tisti, ki visoko duhovščino umešča na cerkvena posestva (kje bo duhovnik služboval), medtem ko je njena posvetitev izključno stvar cerkve. -
V prvi polovici 13. stol., v Franciji, Filip II. Avgust in Ludvik IX. vzpostavita centralno oblast. Celotna Francija se začne razvijat in postane zelo gospodarsko pomembna.
-
Papeža prisili, da se iz Rima preseli v Avignon-Francija. Tam je prestolnica.
-
Leta 1337 se začne stoletna vojna med Anglijo in Francijo. Vojna sicer traja 116 let, eden izmed vzrokov zanjo, pa so bili spori med državama zaradi flandrijske trgovine z volno. V vojni ključno vlogo odigra še danes zelo znano dekle po imenu Ivana Orleanska. Po koncu vojne se vzpostavi absolutizem. V letu, ko se vojna konča, pade tudi Carigrad, ki ga zavzamejo Turki.
-
V 15. in 16. stol. v Evropi narašča število mest in meščanstva.
-
Vojna med rodbino Lancaster in rodbino York. Lancasterjeve predstavlja stari fevdalni rod, medtem ko so Yorkovi plemiči. V vojni zmaga rodbina Lancaster, natančneje Henrik VII., ki je tudi začetnik dinastije Tudor, kateri prevzamejo kraljevo oblast.
-
Deviška kraljica, ki vlada v obdobju zlate dobe Anglije, pride do obnove protestantizma in verske svobode, prav tako pa Elizabeta sodeluje s parlamentom. V njenem času pride tudi do kolonizacije Severne Amerike.
-
Boj za nizozemsko neodvisnost od Španije. 7 severnih provinc Nizozemske se poveže v Utrechtsko zvezo in kasneje v Republiko Nizozemsko. Nizozemci se želijo odcepiti od Španije predvsem zaradi verskih razlogov, Španci so namreč katoličani, Nizozemci pa protestantje. Vojna se konča 1648 z Vestfalskim mirom.
-
V 17. stol. pride do vzpona Prusije.
-
Ena od posledic zavrnitve listine Petition of Rights s strani Karla I. Premagajo ga uporniki na čelu z Oliverjem Cromwellom, slednji potem razglasi republiko in Anglijo spremeni v pomorsko velesilo. -
Verjetno najbolj znan absolutistični vladar z imenom Ludvik XIV., včasih poimenovan tudi Sončni kralj. Popoln nadzor nad Francijo ima več kot 70 let, v tem času pa reorganizira državno upravo, kodificira pravo in poskuša zagotoviti versko enotnost. Bival je v veličastni palači Versailles, kjer je skupaj z 6000 plemiči sestavljal dvor.
-
Leta 1658 na oblast v Angliji pride Viljem Oranski, ki je prav tako na čelu Nizozemske. Slednji podpiše deklaracijo o pravicah parlamenta Bill of Rights, s katero zagotovi versko svobodo in svobodo govora v kraljestvu. -
Poglavitni predstavnik dinastije Romanov, ki uvede absolutizem. Rusijo želi spremeniti v velesilo, reorganizira vojsko, uvede evropski način oblačenja in videza, ekspanzivna zunanja politika... Biva v Zimskem dvorcu, ki je precej podoben palači Versailles.
-
V čistem začetku 18. stol. ruski car Peter I. Veliki ustanovi novo evropsko prestolnico, ki se nahaja v St. Peterburgu. -
Leta 1740 pruski prestol zasede Friderik II. Veliki, ki med drugim uvede tudi ekspanzivno zunanjo politiko. Tako leta 1748 napade Avstrijo in priključi Šlezijo. -
Najvidnejša predstavnica razsvetljenega absolutizma, ki izvaja osvajalno zunanjo politiko, skrbi za rudarstvo in trgovino, zagovarja kulturo...
-
Leta 1765 James Watt pripravi in javnosti predstavi prvi uporaben parni stroj. Pogoj za razvoj stroja je bil napredek v fiziki, sicer pa je to verjetno najpomembnejši izum v času industrijske revolucije.