-
Od 2.5M let B.C do 4k B.C
-
V zgodovini človeštva predstavlja nastanek prvih civilizacij pomemben mejnik. Začelo se je obdobje, ko so se ljudje začeli naseljevati v večjih mestih in razvijati različne oblike organizacije, kot so politični sistemi, religije, trgovina in umetnost. Prve civilizacije so se pojavile v Mezopotamiji, Egiptu in Indiji, kjer so se razvile kompleksne kulture, ki so močno vplivale na kasnejše obdobje. VIDEO:https://www.youtube.com/watch?v=F1al55ojvTk&ab_channel=TheInfographicsShow
-
Srednji vek je obdobje, ki sledi starim časom in se konča z odkritjem Amerike leta 1492. To obdobje je zaznamovalo razcvet krščanstva, ki je bilo v tem obdobju v središču pozornosti. Poleg tega so se pojavile različne države in imperiji, kot sta Bizantinsko cesarstvo in Mongolsko cesarstvo. V tem obdobju so bile izumljene različne tehnologije, kot so srednjeveški oklep in kolesni mlini.
-
Obdobje predhodne dobe, ki je trajalo od leta 2200 pr. n. št. do leta 1120 pr. n. št., je bilo zaznamovano s cvetjem minojske in mikenske civilizacije, ki sta bili ključni za razvoj antične Grčije. Minojska civilizacija se je razvila na Kreti in je bila znana po svojih zapletenih palačah, kjer so se dogajale verske in kulturne dejavnosti. Mikenska civilizacija pa se je razvila na Peloponezu in je bila znana po svojih velikih utrdbah in vojaški moči.
-
Grška temna doba je bilo obdobje med bronasto in železno dobo, ki se je začelo okoli leta 1100 pr. n. št. in se končalo okoli leta 800 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano s pomembnimi družbenimi in gospodarskimi spremembami, ki so vplivale na upad kulture in tehnologije v grški družbi. V tem obdobju so se Grki selili in ustanavljali nova mesta, kjer so se oblikovale nove kulture, kljub temu pa se je po koncu grške temne dobe začelo obdobje arhaične Grčije.
-
Nastanek grških polisov se nanaša na obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli leta 800 pr. n. št. Polisi so bile majhne mestne države, ki so imele svojo lastno obliko vladanja in kulturo. Polisi so bile pogosto v sporu med seboj, vendar so se združile v vojni proti Perzijcem v grško-perzijskih vojnah. -
Med letoma 500 pr. n. št. in 776 pr. n. št. se je v Grčiji odvila tema doba, po kateri so Grki razvili bogato kulturo in umetnost. V tem obdobju so dosegli velik napredek na področju filozofije, znanosti, arhitekture in uvedli demokracijo. Kljub temu so bili med različnimi grškimi mesti še vedno pogosti spopadi in vojne. To obdobje se imenuje Arhaična Grčija.
-
753 pr. n. št. je zgodovinski dogodek, ki se šteje za ustanovitev Rima in začetek Rimske zgodovine. Po legendi sta brata Romul in Rem, ki sta se rodila kot otroka vestalke Reje Silvie in boga vojne Marsa, ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. -
V letu 509 pr. n. št. je bila Rimska monarhija ob koncu, po kateri se je vzpostavila Rimska republika. Različni notranji spori so vplivali na to odločitev Rimljanov, da se ne želijo več podrejati kralju, temveč so se namesto tega odločili za ustanovitev republike, v kateri so vladali konsuli.
-
Klasična Grčija je obdobje, ki sledi arhaični Grčiji in sega od leta 500 pr. n. št. do leta 323 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom umetnosti, kulture in filozofije. V tem obdobju so se pojavile pomembne osebnosti, kot sta Sokrat in Platon. Klasična Grčija je bila tudi znana po svojih velikih vojaških in političnih dosežkih, kot je bil na primer boj proti Perzijcem
-
Med leti 499 in 479 pr. n. št. so antična Grčija in Perzija vodili serijo vojn, znanih kot Grško-perzijske vojne. Perzijci so se skušali širiti in osvojiti grške polise, vendar so bile grške sile uspešne v obrambi in so zmagale v bitkah, kot sta bitka pri Maratonu in bitka pri Salamisu. Te vojne so imele velik vpliv na razvoj zahodne civilizacije. Video:https://www.youtube.com/watch?v=qjz--53575E&ab_channel=SeeUinHistory%2FMythology
-
Makedonski kralj Aleksander Veliki je vladal od leta 336 pr. n. št. do svoje smrti leta 323 pr. n. št. Bil je znan kot eden največjih vojaških poveljnikov v zgodovini, saj je osvojil ogromno ozemlje, vključno z Egiptom, Perzijo in deli Indije. Aleksander Veliki je bil tudi znan po svojem zanimanju za filozofijo in kulturo ter je prispeval k širjenju grške kulture po vsem osvojenem ozemlju.
-
Helenistična Grčija je obdobje, ki sledi klasični Grčiji in sega od leta 323 pr. n. št. do leta 146 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razpadom Aleksandrovega imperija in razvojem nove kulture in umetnosti. Helenistična Grčija je bila prepletena s kulturo Bližnjega vzhoda, Egipta in drugih okoliških držav, kar je prineslo nove tehnologije, ideje in običaje.
-
264 pr. n. št. je bilo leto, ko so se začele Punjske vojne med Kartagino in Rimom za prevlado na Sredozemlju. To so bile tri vojne, ki so trajale skoraj 120 let in so se končale z zmago Rima.
-
Rimska Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini, ko je grška poleis vključila rimska republika v svoje ozemlje. To obdobje sega od leta 146 pr. n. št. do leta 324. Med tem obdobjem se je zgodilo veliko vojn med Grčijo in Rimom, vključno z Grško-perzijskimi vojnami, ki so pomagale oblikovati Rimsko Grčijo.
-
Rimski vojskovodja in politik Gaj Julij Cezar se je rodil leta 100 pr. n. št. Zaslovel je po svojih vojaških uspehih in razširil ozemlje rimskega imperija. Vendar pa je bil njegov vzpon kraljstvu prekinjen s tragičnim koncem, saj so ga zaradi domnevnih ambicij za prevzem oblasti ubili.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja, ki je bil prvi rimski cesar. Bil je nečak Julija Cezarja, ki mu je zapustil svoje premoženje in naslov imperatorja. Avgust je bil prizadeven vladar in pod njegovim vodstvom se je začelo obdobje miru in stabilnosti v Rimskem cesarstvu, ki je trajalo več kot 200 let. Uvedel je tudi številne reforme in izboljšave, kot je razvoj infrastrukture, ustanavljanje novih kolonij in reforma vojske.
-
označuje konec rimske republike in začetek rimskega cesarstva. Po dolgih obdobjih vojn in političnih spopadov je bil Oktavijan Avgust izbran za rimskega cesarja in uvedel je nov politični sistem, ki je bil znan kot principat. Cesarstvo je trajalo več kot 400 let in je pustilo neizbrisen pečat v zgodovini človeštva. https://www.youtube.com/watch?v=P3IIRiSTc3g&ab_channel=Odyssey-AncientHistoryDocumentaries
-
Krščanstvo je monoteistična vera, ki temelji na verovanju v Jezusa Kristusa kot Božjega sina in odrešenika sveta. Začetek krščanstva sega v zgodnje prve stoletja n. št., ko se je Jezus rodil in začel propovedovati svojo vero. Krščanstvo se je širilo po Rimskem cesarstvu in kmalu postalo eden od glavnih verskih sistemov v Evropi. -
Pod pritiskom invazij tujih narodov se je Rimsko cesarstvo, ki je obsegalo velik del Evrope, Afrike in Azije, v 4. stoletju začelo razkrajati. Da bi se ubranili barbarskih plemen, je cesar Konstantin razdelil cesarstvo na Vzhodni in Zahodni del. Vzhodni del, kasneje poznan kot Bizantinsko cesarstvo, je uspel preživeti do 15. stoletja, medtem ko je Zahodni del propadel. -
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki se je začelo leta 324, ko je bil rimski imperij razdeljen na dva dela, vzhodni in zahodni del. Bizantinsko cesarstvo se je razvilo v pomembno središče trgovine, umetnosti in znanosti v srednjem veku. Konstantinopel, glavno mesto Bizantinskega cesarstva, je postal eno najbolj pomembnih mest v zgodovini.
-
Leta 380 je cesar Teodozij Veliki izdal edikt, ki je krščanstvo postavil za državno vero Rimskem cesarstvu. To je pomenilo velik preobrat za krščanstvo, saj je bilo do takrat preganjano in ni imelo uradnega statusa. S sprejetjem krščanstva kot državne vere se je povečala njegova moč in vpliv v družbi, kar je vplivalo tudi na umetnost, arhitekturo in kulturo. -
476 je bilo leto, ko je propadel Zahodni del Rimskem cesarstvu. Po dolgih letih slabega vodenja in političnih spopadov je bilo cesarstvo oslabljeno in razklano.
https://www.youtube.com/watch?v=5tilhR0C6DY&ab_channel=TheInfographicsShow -
Srednji vek je obdobje, ki sledi starim časom in se konča z odkritjem Amerike leta 1492. To obdobje je zaznamovalo razcvet krščanstva, ki je bilo v tem obdobju v središču pozornosti. Poleg tega so se pojavile različne države in imperiji, kot sta Bizantinsko cesarstvo in Mongolsko cesarstvo. V tem obdobju so bile izumljene različne tehnologije, kot so srednjeveški oklep in kolesni mlini.
-
Pravni sistem bizantinskega cesarstva se je v obdobju med letoma 527 in 565 močno preoblikoval pod vodstvom cesarja Justinijana I., ki si je prizadeval za obnovo rimskega imperija in uvedbo enotne zakonodaje. Njegov največji dosežek je bil pravilnik Justinijanovih zakonov, ki je vseboval več kot 4000 zakonov in je postal temelj prava tako na vzhodu kot na zahodu.
-
Islam se je začel v 7. stoletju v Arabiji, ko je prerok Mohamed prejel božja razodetja, ki so bila zapisana v sveti knjigi Koran. Mohamed je začel oznanjati islam in privabljal sledilce, ki so verjeli v enega samega Boga in sprejeli njegove nauke. Islam se je kmalu razširil po Arabiji, in sicer z vojaškimi osvojitvami in misijonarskim delom, in kmalu postal pomembna sila v bližnjevzhodni in severnoafriški regiji. -
Karantanija je bila srednjeveška slovanska kneževina, ki je obstajala od 7. do 9. stoletja na območju današnje Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške. Bila je ena od prvih znanih slovanskih držav, ki so se uprli germanskim in avarskim vladarjem.
-
Rekonkvista se nanaša na obdobje, v katerem so se krščanski kraljestva na Iberskem polotoku borila proti muslimanskim oblastem, ki so tam vladale od 8. do 15. stoletja. Rekonkvista se je končala leta 1492, ko je bilo zadnje muslimansko kraljestvo Granada osvojeno.
-
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je potekalo leta 800 v Baziliki svetega Petra v Rimu. Karla Velikega, ki je bil kralj Frankov, je na prestol postavil papež Leon III. S kronanjem je bil Karlo Veliki razglašen za "Rimsko cesarstvo v zahodni Evropi" in je nadaljeval s prizadevanji za obnovo rimskega imperija. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojaškimi kampanjam. -
Velika shizma, ki se je zgodila leta 1054, je privedla do razkola med Vzhodno in Zahodno cerkvijo. Razlogi za razkol so bili teološki in politični spori med Rimskim cesarstvom in Bizantinskim cesarstvom. Ta dogodek je imel pomembne dolgoročne posledice za krščanstvo in Evropo. -
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov med 11. in 13. stoletjem v srednjem veku. Križarji, krščanski bojevniki, so se organizirali z namenom osvojitve Svete dežele (Palestine) iz rok muslimanskih vladarjev. Ime "križarske vojne" izhaja iz križa, ki so ga nosili na oblačilih kot simbol svoje vere. Prvi križarski pohod se je začel leta 1096 in trajal do leta 1099. Križarji so uspeli osvojiti Jeruzalem in ustanoviti Kraljevino Jeruzalem.
-
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in intelektualna gibanja, ki sta se razvila v Italiji in se nato razširila po Evropi. Humanizem se je osredotočil na obnovo klasične antične kulture, medtem ko je renesansa poudarjala človeško individualnost in humanistične vrednote. Ti premiki so spremenili družbeno in kulturno krajino ter pomembno vplivali na nadaljnji razvoj zahodne civilizacije.
-
-
Epidemija kuge je bila ena najbolj smrtonosnih epidemij v zgodovini človeštva, ki je po Evropi, Aziji in Afriki razsajala med letoma 1347 in 1351. Po ocenah naj bi zaradi kuge umrlo od 75 do 200 milijonov ljudi, kar je pomenilo od 30 do 60% takratne populacije. https://www.youtube.com/watch?v=MYnMXEcHI7U&pp=ygUGcGxhdWdl -
V obdobju med letoma 1408 in 1593 so na slovenskih tleh potekali turški vpadi, ki so povzročili veliko trpljenje in uničenje. Turki so večkrat napadli slovenska mesta, vasi in gradove, ubijali, ropali in požigali ter s tem povzročili ogromno škodo in izgube.
https://www.youtube.com/watch?v=RZoAI2uluEY -
Izum tiskarskega stroja je spremenil način, kako se je informacija širila in pripomogel k hitrejšemu razvoju znanosti, kulture, politike in religije. Tiskarski stroj je omogočil množično proizvodnjo knjig in drugih tiskanih medijev ter tako postavil temelje moderni družbi. -
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bil ključni dogodek v zgodovini Bizantinskega cesarstva in Zahodne civilizacije. Osman Sultan Mehmed II. je uspešno osvojil mesto, ki je prej nosilo ime Konstantinopel, kar je pomenilo konec bizantinskega cesarstva, ki je trajalo več kot 1000 let. Ta dogodek je prav tako predstavljal prehod iz srednjega veka v novo obdobje. -
Med leti 1478 in 1713 so se v Sloveniji pojavili številni kmečki upori, ki so bili posledica revščine in krivic, ki so jih doživljali kmetje. Ti upori so bili usmerjeni proti fevdalnim gospodarjem, ki so izkoriščali kmete in jim odrekali pravice.
https://www.youtube.com/watch?v=odOoCb8hJ5o -
Odkritje Amerike s strani Krištofa Kolumba predstavlja pomemben mejnik v zgodovini človeštva, saj je vzpostavilo prvo srečanje med evropsko in ameriško kulturo ter zaznamovalo začetek obdobja kolonializma. Kolumbo je s svojo floto štirih ladij prečkal Atlantski ocean in po 33 dneh plovbe pristal na Bahamih, kar je odprlo novo poglavje v svetovni zgodovini. -
Novi vek je zgodovinsko obdobje, ki sledi srednjemu veku in sega vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. To obdobje je zaznamovalo odkritje Novega sveta, ki je povzročilo pomembne geografske in zgodovinske spremembe. V tem času so bile ustanovljene nove države, med njimi Združene države Amerike, in pojavile so se revolucionarne tehnologije, kot so parni stroji in električna energija.
-
Reformacija je bila gibanje, ki se je uprlo rimskokatoliški cerkvi in poudarjalo pomembnost osebne vere in odnosa do Boga. To gibanje je imelo pomembne družbene, kulturne in politične posledice, vključno s kmetijskimi upori, verskimi spopadi in spremembami v umetnosti in literaturi. -
Leta 1550 je bila natisnjena prva slovenska tiskana knjiga, imenovana Katekizem, ki je bila namenjena poučevanju o krščanstvu. Ta dogodek je pomemben mejnik v zgodovini slovenske kulture, saj je bil začetek tiskanja v slovenskem jeziku, kar je omogočilo razvoj pisane besede in širjenje znanja med ljudmi.
https://www.youtube.com/watch?v=uPJ3hedZl7w -
Augsburski verski mir je bil sporazum, ki je prinesel konec dolgotrajne verske vojne med katoličani in protestanti v Nemčiji. Ta mir je imel ključno vlogo pri uveljavljanju načela verske svobode in pluralizma v Evropi ter je sprožil proces razdelitve in diferenciacije evropskega družbenega in kulturnega prostora v širšem smislu. -
Leta 1584 je izšla prva slovenska slovnica, imenovana Grammatica, ki jo je napisal protestantski duhovnik Adam Bohorič. Ta knjiga je bila prvi celovit priročnik za slovensko slovnico, ki je omogočil standardizacijo pisave in besedišča, kar je olajšalo komunikacijo med Slovenci. -
V obdobju med letoma 1643 in 1715 je Francijo vladal kralj Ludvik XIV., znan po uvedbi absolutizma. Absolutizem je oblika vladanja, pri kateri kralj ima absolutno oblast in popoln nadzor nad državo ter njenimi prebivalci. Ta vladavina je prinesla pomembne spremembe v družbi, gospodarstvu in politiki Francije ter močno vplivala na razvoj evropskega absolutizma.
-
Razsvetljenstvo je bilo zgodovinsko obdobje v 18. stoletju, ki je imelo pomemben vpliv na filozofijo, družbene in politične ideje ter umetnost. Poudarjalo je racionalnost, svobodo, enakost in razum, ter se zavzemalo za znanstveni pristop in opuščanje dogem ter praznoverij. V tem času so nastale ključne filozofske ideje, kot so liberalizem, humanizem in individualizem.
https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0 -
Marija Terezija je bila ena najpomembnejših avstrijskih vladarjev, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. V času svoje vladavine je uvedla številne reforme, kot so ustanovitev osnovnih šol, reforma sodstva in zdravstva, ter je s tem prispevala k modernizaciji države. Poudarjala je pomen izobraževanja in uvedla je tudi obvezno šolanje
.https://www.youtube.com/watch?v=e1SR6yeoqt8 -
Prva industrijska revolucija je bilo obdobje uvajanja novih strojev in tehnologij, ki so omogočile masovno proizvodnjo in izboljšanje proizvodnih procesov. Ta revolucija je prinesla gospodarsko rast in razvoj ter predstavljala prehod iz ročne proizvodnje v strojno proizvodnjo. Nove tehnologije so prinesle tudi nove načine dela in organizacije ter imela pomemben vpliv na družbo in kulturo tistega časa.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je bil znan po svojih vojaških dosežkih in ambicijah za širitev francoskega imperija. Uspel se je vzpeti na prestol Francije, bil pa je tudi odgovoren za velike spremembe v družbi in vpliv francoske revolucije na ostali svet.
-
Nastanek ZDA se nanaša na dan, ko so se določene trinajst ameriških kolonij odcepile od Velike Britanije in ustanovile Združene države Amerike. Danes je to pomemben praznik v ZDA, ki ga praznujejo s tradicionalnimi pikniki in ognjemeti. Nastanek ZDA je imel pomemben vpliv na svetov
https://www.youtube.com/watch?v=tbRAvu6JPxc -
Francoska revolucija je bila obdobje v francoski zgodovini, ki se je začelo z zborovanjem v Bastilji in je vodilo do padca francoske monarhije ter vzpostavitve francoske republike. Ta dogodek je spremenil potek evropske zgodovine in bil pomemben v širšem zgodovinskem kontekstu.
https://www.youtube.com/watch?v=AXGr5-4m8rk -
-
Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje v evropski zgodovini, ki je bilo zaznamovano s konservativnimi političnimi ideologijami in odporom do liberalizma in demokracije. Na čelu tega gibanja je bil avstrijski kancler Klemens von Metternich, ki je zagovarjal stabilnost in ohranjanje tradicionalnih družbenih struktur.
-
-
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj Madžarske, češke in Hrvaške. Vladal je od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Njegova dolga vladavina je bila zaznamovana z modernizacijo in razvojem Avstro-Ogrske, hkrati pa tudi z naraščajočim nacionalnim nemirjem.
-
Leta 1848 so zaznamovala dogodke, ki so se zgodili po vsej Evropi, in so znani kot "Pomlad narodov". Številni narodi so se borili za svoje pravice in svobodo, tudi Slovenci so se zavzemali za zedinjenje ter razvoj narodne zavesti. Zgodovinski dogodki so pripeljali do tega, da je Slovenija v 19. stoletju postala del Avstro-Ogrske. -
V obdobju 1849–1859 je Avstro-Ogrska doživela Bachov absolutizem, ki je bil uveden zaradi strahu pred nadaljnjimi revolucijami in je močno omejil politične svoboščine državljanov ter krepil centralizirano oblast.
-
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je pomenila nadaljnji razvoj tehnologije ter uporabo električne energije in motornih vozil. V tem času so se pojavili novi izumi in tehnologije, kot so telegraf, telefon, radio in televizija. Pomembne spremembe so se zgodile tudi na področju prometa, s pojavom avtomobila in letala.
-
Leta 1861 je bila ustanovljena Kraljevina Italija, ki je združevala številne italijanske ozemlje pod vladavino savojske dinastije. Ustanovitev Kraljevine Italije je bila pomemben mejnik v zgodovini italijanskega naroda in hkrati tudi v evropski zgodovini.https://www.youtube.com/watch?v=vHLWQnaAQfs&pp=ygUbTkFTVEFORUsgS1JBTEpFVklORSBJVEFMSUpF -
Ameriška državljanska vojna, ki se je odvijala od leta 1861 do leta 1865, je bila posledica nesoglasij med južnimi državami, ki so zagovarjale suženjstvo, ter severnimi državami, ki so se borile za odpravo suženjstva. Vojna je pustila globok pečat v ameriški zgodovini in vodila do pomembnih družbenih sprememb.
-
1867 je leto ustanovitve Avstro-Ogrske, države, ki je nastala kot združitev Avstrije in Madžarske. Ta dogodek je predstavljal pomembno prelomnico v zgodovini slovenskega naroda, saj se je Slovenija po združitvi nahajala v okviru nove države. -
Leta 1871 je Nemčija, po vojni z Francijo, postala enotna država in nastalo je Nemško cesarstvo. To je bilo tudi pomembno za Slovenijo, saj je to pomenilo še močnejši vpliv nemškega jezika in kulture na slovenski prostor. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, znan po svoji vlogi pri priključitvi Koroške k novoustanovljeni Jugoslaviji. V času po koncu prve svetovne vojne je bil poveljnik vojaške enote v Mariboru, kjer je organiziral odpor proti avstrijskim oblastem. Leta 1919 je s svojimi vojaki prevzel nadzor nad Mariborom in okolico ter v sklopu plebiscita na Koroškem zagotovil, da se je večina slovenskega prebivalstva odločila za Jugoslavijo.
-
junij 1914 je bil usoden dan, ko je prišlo do atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. To je bil povod za začetek prve svetovne vojne, ki se je razplamtela 28. julija 1914 in trajala do 11. novembra 1918. Slovenija se je med vojno znašla na soški fronti, kjer so se odvijale krvave bitke in mnogo ljudi je izgubilo življenja. -
Od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918 je potekala prva svetovna vojna, ki je vključevala večino večjih držav sveta. Konflikt je bil posledica imperializma, nacionalizma in zavezništva, ki je pripeljalo do globalnega spopada.https://www.youtube.com/watch?v=7962PFxv3vU&pp=ygUTUFJWQSBTVkVUT1ZOQSBWT0pOQQ%3D%3D
-
Soška fronta je med prvo svetovno vojno predstavljala eno najpomembnejših front na območju Evrope, kjer sta se spopadali avstro-ogrska vojska in italijanska vojska. Fronta je potekala ob reki Soči na območju, ki danes pripada Sloveniji in Italiji. Ta fronta je bila zaznamovana z izjemno krutostjo in je bila značilna zaradi težkih in neuspešnih napadov na obeh straneh.
-
Ruska revolucija: Rusija je doživela revolucijo, ki je vodila v padec ruskega cesarstva in ustanovitev Sovjetske zveze. Leta 1917 je bila prvotna revolucija v februarju, ki je pripeljala do abdikacije carja Nikolaja II. in ustanovitve provizorične vlade. Kasneje, v oktobru, pa je sledila boljševiška revolucija, v kateri so boljševiki pod vodstvom Vladimirja Lenina prevzeli oblast. komunizma.https://www.youtube.com/watch?v=ZZ55ZvBe07U&pp=ygUQUlVTS0EgUkVWT0xVQ0lKQQ%3D%3D -
Sodobnost je obdobje, ki sledi novemu veku in traja vse do danes. V tem obdobju se je razvila moderna znanost in tehnologija, ki sta močno vplivali na naš način življenja. Poleg tega so bile ustanovljene nove države in organizacije, med katerimi je pomembna Evropska unija. Sodobnost je bila tudi zaznamovana s pojavom pomembnih družbenih gibanj, kot so feminizem in boj za človekove pravice.
-
Po koncu prve svetovne vojne so se Srbija, Hrvaška in Slovenci združili v novo državo, imenovano Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS), ki je pozneje prešla v Jugoslavijo. Vendar je nova država kmalu naletela na težave zaradi notranjih razlik med različnimi narodi, kar se je v tridesetih letih še poslabšalo s pojavom separatističnih tendenc in naraščanjem napetosti med različnimi skupinami.
https://www.youtube.com/watch?v=t8-QasX8IY4 -
Po koncu PSV so se zavezniki zbrali na pariški mirovni konferenci, da bi določili pogoje za mir. Na konferenci so bili prisotni voditelji večine zmagovalnih držav, vključno z britanskim premierom Davidom Lloyd Georgom, francoskim predsednikom vlade Georgesom Clemenceauom in ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom. Na konferenci so bile sprejete številne pomembne odločitve, vključno z ustanovitvijo Društva narodov in razdelitvijo ozemelj, ki so bila nekoč pod nadzorom poraženih držav.
-
Po koncu prve svetovne vojne se je pojavilo obdobje visoke gospodarske rasti in blaginje, ki je trajalo približno desetletje. To obdobje je bilo zaznamovano z inovacijami, kot so avtomobilizem, radio in televizija, ter umetniškim in kulturnim preporodom. V ZDA in Evropi so se pojavile tudi pomembne družbene spremembe, kot so emancipacija žensk in svoboda govora.
-
Trianonska pogodba je bila podpisana med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Madžarsko leta 1920. Pogodba je Madžarsko razdelila in večji del ozemlja je bil podeljen sosednjim državam. Prekmurje je bilo odtrgano od Madžarske in podeljeno Kraljevini SHS. Pogodba je vplivala na politično situacijo v regiji in povzročila spore in napetosti med narodi. -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 in je odločal o tem, ali naj se Južna Koroška priključi Avstriji ali Jugoslaviji. Na referendumu se je izreklo 59,1% volivcev za priključitev k Avstriji, 40,9% pa za Jugoslavijo. Kljub temu so nekateri slovenski narodni heroji, kot je Rudolf Maister, izvedli akcije, ki so omogočile priključitev dela Južne Koroške k Jugoslaviji. -
Stalinizem je bila politična ideologija, ki se je razvila v Sovjetski zvezi v obdobju med 1920 in 1950. Sistem je temeljil na idejah marksizma-leninizma, kjer je bila ključna vloga voditelja, Josifa Stalina, ki je bil generalni sekretar Sovjetske komunistične partije in kasneje premier. Stalinizem je bil zaznamovan z avtor.https://www.youtube.com/watch?v=6V2DLmzfnbo&pp=ygUcU1RBTElOSVpFTSBWIFNPVkpFVFNLSSBaVkVaSQ%3D%3D
-
Fašizem je bil avtoritarni politični sistem, ki se je razvil v Italiji med letoma 1920 in 1940. Sistem je temeljil na idejah nacionalizma, antikomunizma, militarizma in korporativizma. Benito Mussolini, vodilni fašistični politik, je leta 1922 postal italijanski premier in ustanovil fašistično stranko. Fašizem v Italiji je imel pomemben vpliv na politične dogodke v Evropi ter je bil povezan z drugimi avtoritarnimi režimi, kot sta nacizem v Nemčiji in frankizem v Španiji.
-
Zlata dvajseta leta: To je bil obdobje visoke gospodarske rasti in blaginje, ki se je pojavilo po koncu prve svetovne vojne in trajalo približno desetletje. To obdobje je bilo zaznamovano z inovacijami, kot so avtomobilizem, radio in televizija, pa tudi z umetniškim in kulturnim preporodom. V ZDA in Evropi so se pojavile nove družbene spremembe, kot so emancipacija žensk in svoboda govora. -
Nacizem je bila avtoritarna ideologija, ki se je razvila v Nemčiji v 1920-ih in 1930-ih letih. Nacisti so bili pod vodstvom Adolfa Hitlerja, ki je postal nemški kancler leta 1933 in je ustanovil nacistično stranko. Nacizem se je osredotočal na ideje o nadčloveštvu nemške rase, antisemitizmu, antikomunizmu, militarizmu in ekspanzionizmu. Nacizem v Nemčiji je pripeljal do druge svetovne vojne in holokavsta, medtem ko je bila nacistična stranka prepovedana po porazu v vojni leta 1945.
-
Španska državljanska vojna je bila vojna, ki je potekala med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Vojska pod vodstvom generala Francisca Franca se je uprla republikanski vladi in sprožila vojno. Vojaški spopadi so bili povezani z ideološkimi konflikti, medtem ko je bila podpora obeh strani povezana s tujimi silami. Vojaška zmaga Franca je pripeljala do dolgoletnega obdobja fašistične diktature v Španiji.
-
Druga svetovna vojna je bila globalni vojaški spopad, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna se je začela z napadom nacistične Nemčije na Poljsko, nato pa se je širila po vsem svetu, saj so se v spopad vključile večine velesil. Vojna je imela katastrofalne posledice, saj je prinesla milijone smrtnih žrtev, ogromno uničenje in spremenila je geostrateško sliko sveta.
https://www.youtube.com/watch?v=r-JmaLUClhs -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad sil Osi na Jugoslavijo v drugi svetovni vojni. Napad se je začel 6. aprila 1941 in je trajal le nekaj tednov, saj se je jugoslovanska vojska kmalu predala. Napad na Jugoslavijo je bil ključen za nadaljnje dogajanje na Balkanu v drugi svetovni vojni. -
Organizacija združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija, ustanovljena po koncu druge svetovne vojne leta 1945 z namenom spodbujanja mednarodnega sodelovanja in preprečevanja vojn. OZN ima sedež v New Yorku in združuje skoraj vse države sveta. -
Jugoslavija je bila država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Sestavljena je bila iz šestih republik (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija) ter dveh avtonomnih pokrajin (Vojvodina in Kosovo). Jugoslavija je bila socialistična država, ki jo je vodil Josip Broz Tito.https://www.youtube.com/watch?v=C199Zt9pqKo&pp=ygULSlVHT1NMQVZJSkE%3D
-
Hladna vojna je bila obdobje napetosti med ZDA in ZSSR, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne leta 1945 in se končalo s padcem berlinskega zidu leta 1989 in razpadom Sovjetske zveze leta 1991. Med obdobjem hladne vojne so se v svetu pojavili številni lokalni konflikti, ki so se pogosto vlekli vse do konca obdobja hladne vojne.https://www.youtube.com/watch?v=CH24jtEabdU&pp=ygUMSExBRE5BIFZPSk5B
-
Korejska vojna je bila oboroženi spopad med Severno Korejo, ki je podpirala komunizem, in Južno Korejo, ki je podpirala demokracijo in kapitalizem. Vojna se je začela leta 1950 in trajala do leta 1953, ko je bila dosežena premirna pogodba. Vojna je imela velik vpliv na geopolitično stanje v Aziji in na svetu, saj je bila to prva vojna v hladni vojni, v kateri sta se spopadli ZDA in Sovjetska zveza.https://www.youtube.com/watch?v=ViVGj58kt34&pp=ygUOS09SRUpTS0EgVk9KTkE%3D
-
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pariške pogodbe. Usemljena je bila z namenom, da bi pospešila gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami in pomagala pri obnovi evropske industrije po drugi svetovni vojni. Ta skupnost je bila prva stopnja v procesu evropske integracije, ki se je nadaljeval s podpisom Rimske pogodbe leta 1957. Enotna evropska gospodarska skupnost, ki je bila ustanovljena s to pogodbo, je bila predhodnica današnje Evropske unije. -
Londonski memorandum je bil mednarodni dogovor, podpisan leta 1954 med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo, s katerim so se te države dogovorile o prenehanju vojaške okupacije Avstrije. Memorandum je pomenil pomemben korak k ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Avstrije in k njeni vključitvi v mednarodno skupnost. -
Gibanje neuvrščenih je bilo gibanje držav, ki se niso opredelile ne za kapitalistične ne za socialistične bloke med hladno vojno. Gibanje je nastalo leta 1955 na konferenci v Bandungu na Javi v Indoneziji. Gibanje je imelo velik vpliv na mednarodno politiko in je prispevalo k razvoju tretjega sveta. -
Evropska gospodarska skupnost je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. Ustanovljena je bila kot nadgradnja Evropske skupnosti za premog in jeklo, z namenom ustvarjanja skupnega trga med ustanoviteljskimi državami. Skupnost se je osredotočila na odpravo carin in ovir za prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala med državami članicami. Skupnost se je kasneje razvila v Evropsko unijo in postala ena največjih in najpomembnejših mednarodnih organizacij na svetu. -
Kubanska kriza je bila politična in vojaška kriza med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kubo, ki je trajala od 16. do 28. oktobra 1962. Kriza je nastala zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi, kar je bila grožnja za nacionalno varnost ZDA. Kriza se je končala z dogovorom, po katerem sovjetske rakete umaknili z Kube, ZDA pa so se zavezale, da ne bodo napadle Kube. -
Vietnamska vojna je bila vojna med socialistično severno Vietnamom in južnim Vietnamom, ki ga je podpirala ZDA. Vojna se je začela leta 1965 in trajala do leta 1973, ko je bila dosežena mirovna pogodba. Vojna je bila zelo sporna, saj je povzročila veliko žrtev in škodo ter imela velik vpliv na družbo in politiko v ZDA in drugih državah.
-
Ameriški pristanek na Luni: Ameriška vesoljska ladja Apollo 11 je pristala na Luni, kar je bil pomemben mejnik v zgodovini človeštva. Astronavti Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na površje Lune, medtem ko je tretji član posadke, Michael Collins, ostal v orbiti.https://www.youtube.com/watch?v=cwZb2mqId0A&pp=ygUUbW9vbiBsYW5kaW5nIGZvb3RhZ2U%3D -
Jedrska nesreča v Černobilu: V nuklearki v Ukrajini je prišlo do eksplozije reaktorja, ki je povzročila najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Radioaktivni oblak se je razširil po Evropi, kar je povzročilo smrtne žrtve ter resne posledice za okolje in zdravje ljudi. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije: Slovenija je sprejela deklaracijo o suverenosti, s katero je potrdila svojo neodvisnost in se postavila na pot osamosvojitve od Jugoslavije. -
Prve večstrankarske volitve: V Sloveniji so bile izvedene prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, na katerih so bile izvoljene prve demokratično izvoljene oblasti. To je bil pomemben korak v prehodu iz totalitarne države v demokratično. -
Plebiscit o osamosvojitvi: Na plebiscitu je več kot 95% volivcev podprlo osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije, kar je bila ključna prelomnica v procesu osamosvajanja države. -
- 1991 je bil sprejet ustavni zakon, s katerim je bila sprejeta nova slovenska ustava. Ustava je bila sprejeta z referendumom, na katerem se je izrekla večina državljanov Slovenije. Ustava je zagotavljala demokratično ureditev države in varovala temeljne človekove pravice.
-
V obdobju 1991–1999 je potekal proces denacionalizacije in privatizacije. Denacionalizacija je pomenila vračanje premoženja, ki je bilo v času socializma nacionalizirano nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa je pomenila prenos lastništva nad podjetji iz države v zasebne roke. Ta procesa sta bila ključna za prehod Slovenije v tržno gospodarstvo.
-
je dan, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost in postala samostojna država. Ta dan je zgodovinski trenutek za Slovence, ki so se borili za samostojnost in neodvisnost države. Slovenija je tako postala prva država, ki se je odcepila od Jugoslavije in je sledila procesom drugih držav, ki so se kasneje osamosvojile.https://www.youtube.com/watch?v=ZVz3diMcfOQ&pp=ygUZUkFaR0xBU0lURVYgU0FNT1NUT0pOT1NUSQ%3D%3D -
Evropska unija (EU) je bila ustanovljena leta 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe. Glavni cilj ustanovitve EU je bilo vzpostaviti skupno politiko, ekonomijo in monetarni sistem med državami članicami. V EU je trenutno 27 držav članic, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev na področjih, kot so trgovina, varnost, okolje, izobraževanje, zdravje in še več. EU ima tudi lastno valuto, evro, ki ga uporablja 19 držav članic. -
Maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji skupaj z desetimi drugimi državami. To je bil pomemben korak za Slovenijo, saj je postala del enotnega evropskega trga in skupnega gospodarstva. Priključitev je Sloveniji omogočila boljše gospodarske in politične povezave z drugimi državami v Evropi ter večjo mednarodno prepoznavnost. -
Slovenija je postala članica zveze NATO. To je bil pomemben korak v zunanji politiki Slovenije, saj je bila sprejeta v pomembno zavezništvo z zahodnimi demokratičnimi državami. Vstop v NATO je pomenil tudi povečanje varnosti in stabilnosti države v regiji. -
januarja 2007 se je Slovenija pridružila skupini držav, ki uporabljajo evro kot svojo valuto, imenovani euroobmočje. To je bil ključen dogodek v zgodovini Slovenije, saj je pomenil konec uporabe tolarja in vstop v evropsko valutno območje. Slovenija se je tako pridružila eni najbolj razvitih in stabilnih gospodarskih skupin na svetu. -
Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in trajala do leta 2013, je močno prizadela Slovenijo. V tem obdobju se je gospodarstvo znašlo v hudi recesiji, ki je povzročila visoko brezposelnost in padec življenjskega standarda. Vlada je bila prisiljena sprejeti številne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, kot so znižanje davkov, povečanje javnih investicij in reforma trga dela.
-
Marca 2020 je Slovenijo, tako kot večino sveta, prizadela pandemija COVID-19. Vlada je bila prisiljena sprejeti ukrepe za zaščito javnega zdravja, kot so zapiranje javnih prostorov, prepoved gibanja in omejitve zbiranja. Ti ukrepi so imeli velik vpliv na gospodarstvo in družbo ter povzročili veliko sprememb v načinu življenja ljudi. Slovenija se je soočila s številnimi izzivi, vključno z oskrbo prebivalstva, izobraževanjem in delom na daljavo ter prilagajanjem na novo normalnost.