-
Krščanstvo, državna vera Rimskega cesarstva je postala trdna, hierarhično organizirana duhovna sila. Meje med med provincami so bile praviloma tudi meje cerkvenih diacez. Na čelu diacez je bil škof. -
V 4. stoletju zaradi preseljevanja ljudstev pride do izgube nadzora nad zahodno rimsko cerkvijo. Rimski patriarhi so zavarovali Rim pred njihovimi vpadi. Posledično so škofe preimenovali v papeže. -
Leta 313 Konstantin razglasi, da krščanstvo ni več krivoverstvo. -
Konstantin je v darovnici dodelil papežu Silvestru I. last in duhovno vodstvo nad celotnim ZRC-jem. Nastala je v času vzpostavitve zavezništva med papeži in prvimi Karolingi. Z njo se je dvigni ugled cerkve. -
Leta 381so carigrajski škofi dobili naziv patriarha, za Rimom, Antiohijo in Aleksandrijo. Naziv so prejeli kot škof "Novega Rima". -
Leta 451 so jeruzalemski škofi dobili naziv patriarha. Rimski škofi pa so zase zahtevali duhovno prvenstvo, kajti bili so nasledniki sv. Petra. -
V 7. stoletju je Krščanska skupnost na Bližnjem vzhodu in severni Afriki začela slabeti, s prihodom Arabcev. Tako sta imela prevladujoči vpliv le rimski in carigrajski patriarh. -
Po umiku Rimljanov se na ozemlje današnje Anglije naselijo Angli in Sasi. Kasneje, v 8. stoletju pa Anglijo zavzamejo Normani. -
V tem času je imela Beneška republika vlogo trgovskega posrednika med Bizancem in Alpskimi deželami. Z vzhoda so uvažali luksuzno blago, dišave, začimbe. Na vzhod pa ribe, sol, vino in olje.
-
Uvrstitev Pipina Malega na Frankovski prestol leta 741 je doseglo vrh Frankovsko-papeškega zavezništva. Obstajala je Pipinova darovnica. Določala je, da je Pipin vse posesti v severni Italiji, ki jih je na novo osvojil, podaril papežu. -
Kronanje Karla Velikega je doseglo vrh Frankovsko-papeškega zavezništva. Tudi on je obdaroval rimski patriarh z darovi. Karel je leta 774 premagal Langobarde in posest podaril papežu, čeprav bi morala pripadati Bizancu. -
- stoletje: Kijevski knez sprejme krščanstvo
- in 12. stoletje: politična razdrobljenost
- stoletje: pod Mongolsko državo: Zlata horda
- polovica 14. stoletja: razpad Mongolske države
-
Najintenzivnejša kolonizacija se je dogajala med 10. in 14. stoletjem. Pomeni poseljevanje novega prostora s kmečkim prebivalstvom. Poznamo notranjo (prebivalci se selijo znotraj posameznega zemljiškega gospostva) in zunanjo kolonizacijo (prebivalci se selijo v drugo zemljiško gospostvo). Najprej so poselili nižje dele Evrope. nižinska kolonizacija, nato pa še višje- višinska kolonizacija.
-
Konec 10. stoletja je izumrla Karolinška dinastija. Francoski prestol zasede nova dinastija Kapetingov. Njihova oblast je bila šibka, zaradi fevdalne razdrobljenosti. Ogrožala jih je tudi angleška dinastija Plantagenet. -
Po 10. stoletju se je po Evropi uveljavilo triletno kolobarjenje, namesto dvoletnega. V triletnem so zemljo razdelili na tri dele, enega so pustili v prahi (za pašo živine), druga dva pa so porabili za poljedelstvo. V dvoletnem pa je bila zemlja razdeljena le na dva dela, en del je ostal v prahi, drug del so obdelovali. Z uvedbo triletnega kolobarjenja so pridelali veliko več hrane. -
Veliki cerkveni pokol. Krščanska vera se je razdelila na dva dela: pravoslavno in rimokatoliško cerkev. Leta 1500 se ponovno razdeli in nastane še protestantska cerkev. -
Leta 1066 je Viljem Osvajalec zavzel Anglijo in ji zavladal kot angleški kralj. V nekoč razdrobljeni deželi je uvedel centralno oblast. Ozemlje razdelil na grofije, in za upravitelje imenoval normanske vazale. -
Cesarji in papeži so se prepirali kdo lahko in kdo ne sme umeščati škofov. Zmagovalec tega spora: Papež Gregor VII. je z izobčenjem cesarja Henrika IV. dosegel, da je ta priznal papeževo prvenstvo. Dogajanje je potekalo v bližini Padske nižine. -
V 12. stoletju je zavladal kralj Rihard Levjesrčni. Nasledi ga brat, Ivan Brez zemlje, ki državo pošlje v bankrot. Zaradi izgube posesti je postal vazal papeža in se mu s tem podredil. -
V 12. stoletju je Plug zamenjal ralo. Ralo je le rahljal zemljo, plug pa jo je tudi obračal, in skrbel za rodovitnost zemlje. Bil je železen, za razliko od rala, ki je bil lesen, in vleči so ga morali kar štirje voli. Bil je dražji in privoščili so si ga lahko le redki, a v 18. stoletju so uporabljale le še te. -
Razrešitev spora o investituri. Odločili so se, da je posvetni vladar tisti, ki visoko duhovščino umešča na cerkvena posestva. -
Kraljema je v prvi polovici 13. stoletja uspelo utrditi kraljevo oblast. Francija se je začela razvijati. Pariz je postal velemesto. -
Ivan Brez zemlje plemstvu prizna privilegije v veliki listini svoboščin, da pride do finančnih sredstev. Ena od odredb je določala, da nad njem ves čas bedi kraljevski svet. Zaradi stalnega zasedanja, se je v 14. stoletju uveljavil kot parlament. -
Papež Bonifacij VIII. je dal objaviti "Sveto leto" in je tistim, ki bi takrat romali v Rim, proti plačilu zagotovil popolno odpuščanje grehov. S tem je utrdil svoj položaj v sporu s francoskim kraljem Filipom IV. Lepim. -
Osemdesetletna vojna, ki se je začela zaradi: nadvlade nad Gaskonijo, vprašanja o nasledstvu na francoskem prestolu, sporov zaradi Flandrijske trgovine z volno in francoske podpore Škotom proti Angliji. V njej ima veliko vlogo Ivana Orleanska, katero so kasneje zažgali na grmadi. Vojna se je končala s francoskim zavzetjem mesta Bordeaux.
-
Humanist Lorenzo Valla je Konstantinovo darovnico razkril kot ponaredek. -
Po stoletni vojni je oblast prevzel kardinal Richelieu, ki je centraliziral upravo in uvedel stalno vojsko. Njegovo delo neuspešno nadaljuje kardinal Mazarin, ki je zvišal davke. -
Anglijo v 15. stoletju poleg parlamentarizma in šibke vladarjeve oblasti prizadela tudi tridesetletna vojna dveh plemiških družin: Lancaster (rdeča vrtnica v grbu) in York (bela vrtnica v grbu). Zmagal je Henrik VII., sorodnik rodbine Lancaster in začetnik dinastije Tudor.
-
Leta 1456 je izšla prva knjiga- Sveto pismo iz tiskarne Johanna Gutenberga. S tiskom so se razvili predhodniki časopisa - listi z novicami. Letaki pa so imeli pomembno vlogo pri širjenju idej. -
Ivan je meje Rusije razširil daleč na vzhod. Svoj vzdevek si je prislužil s svojim krutim dejanjem: ubil je svojega najstarejšega sina. Uvedel je enoten zakonik in in ustanovil številne centralne urade.
-
Nasledila svojo polsestro Marijo in kot zvesta katoličanka preganjala protestante. Zaradi krutosti je dobila vzdevek Bloody Mary. Obnovila je protestantizem in sodelovala s parlamentom. Čas njene vlade označujemo kot Zlato dobo Anglije.
-
Nizozemska je bila v 16 stoletju pod Špansko nadvlado. Do sporov je prišlo, ker so bili Španci katoličani, Nizozemci pa protestanti. Nizozemci prosijo Španijo za neodvisnost, a Filip II. nad upornike pošlje vojsko s vodjo Albo. Njihov načrt se ne uresniči, in se spremeni v osemdesetlento vojno.
-
Katoliške province Nizozemske so se leta 1578 pogodile s španskim kraljem in postale neodvisne. Španci so uporne Nizozemce zaničevalno klicali Gizi, uporniki pa so ime ponosno sprejeli. -
Kalvinske province se leta 1581 združijo v Utrechtsko zvezo in razglasijo neodvisnost od španske krone. V Španiji se z njihovo neodvisnostjo sprijaznijo leta 1609, a vojna naslednje leto spet nadaljuje. Šele leta 1648 so dosegli dokončno priznanje v obliki Združene Nizozemske. -
Prusija je bila del Rimsko-Nemškega cesarstva. V 17. stoletju je doživela vzpon. Njena notranja organizacija je bila trdna, politično oslabljenim stanovom so bili dodeljeni številni privilegiji. Tako so zemljiški plemiči - junkerji, doživeli vzpon. Imeli so zelo dobro razvito vojsko. -
Vladavina Sončnega kralja. Francija je bila v tem času zgled absolutistične države. Njegove reforme: reorganiziral je državno upravo, kodificiral pravo, vladanje zaupal ministrom, poskušal zagotoviti versko enotnost. Njegov zvesti finančni minister Jean-Baptiste Colbert je izboljšal sistem pobiranje davkov in uvedel novo gospodarsko politiko.
-
Z njim se je začela dinastija Romanov, in končala dinastija Rurikov. Rusijo je želel spremeniti v velesilo. Mornarico je preuredil po švedskem vzoru, vojsko pa po pruskem. Vodil je tudi vojno proti Švedski, Osmanskem imperiju in Perziji.
-
Jethro Tull izpopolnil sejalni stroj. Stroj je kar sam vsadil seme in nato zemljo prekril, da je seme lahko zraslo. Z njegovim izumom je bil napredek v sejanju poljščin viden. -
Peter II. Veliki ustanovi novo Rusko prestolnico. Uvedel je Julijansko koledar, prepovedal brade, in uvedel evropski stil oblačenja. Najtežje breme je nosilo kmečko prebivalstvo, ki je bilo podrejeno fevdalcem. -
Leta 1740 Pruski prestol zasede Friderik II., privrženec sodobno miselnih tokov. Njegove reforme: odpravil je mučenje in cenzuro, in uvedel versko toleranco. Bil je podpornik fiziokratizma. -
Friderik II. Veliki napade Avstrijo in priključi Šlezijo. Po tej priključitvi je Prusija postala zelo pomembna evropska država, z pomembno evropsko prestolnico - Berlin. -
Prva ruska predstavnica razsvetljenega absolutizma. Bila je nemška princesa, poročena z ruskim carjem, katerega je nasledila po njegovi smrti. Dosegla je razvoj rudarstva, trgovine, a Rusija je še vedno gospodarsko zaostajala za drugimi državami. V St. Peterburgu je ustanovila akademijo znanosti, v Moskvi pa univerzo.
-
James Watt, škotski inženir je bil prvi, ki mu je uspelo pripraviti uporaben parni stroj. Javnosti ga je predstavil leta 1765. Stroj je deloval tako, da je para opravila neko delo in premaknilo bat. -
Čeprav je bila Katarina II. Velika zelo izobražena, so se razmere v Rusiji samo slabšale. Prišlo je do velikega upora, ki ga je vodil Jemeljan Ivanovič Pugačov. Neusmiljeno in s težavo so ga zatrli.
-
Najuspešnejša trgovska mesta so se za boljši politični položaj povezala v zvezo mest. V 13. stoletju je nastala najuspešnejša: zveza Hansa. Vanjo so bila vključena obmorska mesta od Rusije, pa vse do Anglije.