-
pred 2. svetovno vojno sta se vojaško povezali Italija in Nemčija.
-
mandžurija je bila del kitajskega ozemlja. kitajska je zaradi okupacije Mandđurije protestirala v Društvo narodov. to je vojaški poseg obsodilo in zahtevalo japonski umik iz Mandžurije, vendar ni ukrepalo, ko je Japonska to preslišala. -
Pred 2. svetovno vojno sta se povezali Japonska in Nemčija.
-
Februarja 1936 je na volitvah v Španiji zmagala Ljudska fronta in nadaljevala reforme, vendar se je julija 1936 del vojske pod vodstvom generala Francisca Franca uprl republikanski vladi. Njegov udar proti demokratično izvoljeni oblasti so podpirali veleposestniki, industrialci in katoliška cerkev. španija se je razklala na dvoje in izbrudnila je državljanska vojna. -
Nemški bombniki so do tal porušili baskovsko mesto Guernica, kar je bil dotlej prvi primer množičnega letalskega napada na civiliste. Grozote vojne je po bombandiranju na slikarsko platno prelil španski slikar Pablo Picasso. -
Najdaljša neprekinjena bitka 2. svetovne vojne. Napadali so ladje, iznašli so sonar.
-
Zavezništvo os Rim - Berlin med Nemčijo in Italijo se je razširilo v vojaško zavezništvo Jekleni pakt. -
Pred 2. svetovno vojno sta se povezali Nemčija in Rusija. To je bil sporazum o prijateljstvu in nenapadanju. Vseboval je tajni del, kjer sta bili dogovorjeni, kako si bosta razdelili Poljsko. -
Nacisti so uprizorili obmejni incident, ki ko ga izrabili za napad na Poljsko. Napadli so poljsko radijsko postajo. sredi septemra je Poljsko napadla tudi Sovjetska zveza. -
Z napadom Nemčije na Poljsko se je začela druga svetovna vojna. Vladi Velike Britanije in Francije sta, kot sta že prej opozarjali Hitlerja, po nemškem napadu na Poljsko Nemčiji napovedali vojno. -
Ozemlje Poljske sta si razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Polska je kot prva okupirana država spadala med tiste, ki so med vojno pretrpele najhujše izgube, saj so nacisti takoj začeli izvajati politiko "višje" rase proti "nižji". -
Sovjetska zveza okupira baltske države. Finska se pritisku SZ upre, saj ne dovoli gradnje oporišča RA in ne pristane na menjavo ozemlja (Karelija). SZ bombandira Helsinke in po kopnem napade Finsko.
-
Finci so imeli majhne, dobro izurjene enote (tudi na smučeh). Sovjetska zveza je morala mobilizirati več vojske, da bi premagala Fince. Finci klonijo spomladi 1940 in SZ prepistijo Karelijo. -
Poleti 1940 je namško letalstvo napadlo VB. Ta se je uspešno postavljala po robu, imeli so angleške lovce in radarje, ki so zaznavali plovila v zraku. Novembra 1940 se je Hitler usmeril v napad mest. do konca novembra je bitka za VB končana, zračni napadi pa so še vedno potekali. -
Nemci so želeli zavarovati varen dovoz železa iz Švedske, izključiti so želeli možnost, da bi Skandinavija postala baza za napad Nem in VB so želeli zapreti dostop do Baltika. Nem pridejo čez Dansko brez težav. Prvič so se bojevali Nem in zavezniška vojska ( odporniki na Norveškem). Quisling je ostal na čelu Norveške kot marionetna država Nem.
( od aprila 1940 do junija 1940) -
Do 10. maja je potekala na mejah lažna vojna. Francijo so napadli preko nevtralnega ozemlja. Te načrte so imeli že v 1. svetovni vojni. Nemška operacija je bila sestavljena iz dveh delov: Fall Gelb in Fall Rot.
-
V mestu Dunkirk se je v pasti znašla Fr-VB vojska. Evakuirali so 340000 angleških in francoskih vojakov.
-
1940 Pade Pariz in FR kapitulira. FR podpišejo kapitulacijo, za katero zaprosi maršal Petain, v istem železniškem vagonu, kot so podpisali kapitulacijo Nem v 1. svetovni vojni. -
Zavezništvo, ki so ga v Berlinu podpisali predstavniki Tretjega rajha (Adolf Hitler), Kraljevine Italije (zunanji minister Galeazzo Ciano) in Japonskega imperija (veleposlanik Saburo Kurusu). -
Je sistematični genosid nad Judi, ki so ga izvajali v nacistični Nemčiji. Imeli so koncentracijska taborišča in odstranjevalna taborišča. 27. jan je dan spomina na žrtve holokavsta.
-
Nemčija je napadla SZ, ker je ta imela rudna bogastva in prostor za naselitev arijske rase. Prodirali so na sever, v sredino proti Moskvi in na jug. SZ in VB sta 1941 sklenili medsebojno pomč proti Hitlerju, julija 1941 je bila sklenjena pogodba SZ - Poljska. Decembra 1941 je SZ sprožila ofenzivo in poslala enote iz Urala. -
Podpisala sta jo Churchill (ministrski predsednik VB) in Roosevelt ( predsednik ZDA). Dogovorila sta se, kako bo izgledal svet od tistega trenutka dalje. Cilj je bil uničenje nacizma in fašizma in ne iskanjr teritorialnih pridobiterv. -
Japonska napade vojaško ameriško oporišče na Havajih. Med napadom so bile 3 letalonosilke na odprtem morju in so jih lahko uporabili, ker niso bile uničene. S tem ZDA vstopijo v vojno. -
Spomladi 1942 ofenziva Nem. Sprva so bili nemci uspešnejši in so Stalingrad skoraj do tal porušili. SZ je sprožila protiofenzivo in obkolila Nem vojake v Stalingradu. Nem je bila poražena. -
Marec in april 1942. Vso delo so opravila letala. ZDA uničijo 4 Jap letalonosilke in premagajo Jap. -
Novembra 1942 angloameriška vojska se izkrca v Maroku i Alžiriji. Nem in Ita vojska se predata spomladi 1943. 25000 vojakov se je predalo, Afrika je bila osvobojena.
-
Bila je največja tankovska bitka 2. svetovne vojne. Sodelovalo je 2700 tankov Nem in 3600 tankov SZ. SZ je bila uspešnejša in Nem so se umaknili. -
Julija je bil Mussolini odstavljen in poslan na Elbo, od tam so ga rešili nemški vojaki. Na severu Italije ob jezeru Como je ustanovil Italijansko socialni republiko in tako prišel nazaj na oblast. -
Dobili so se "veliki trije": Stalin, Roosevelt in Churchill. Dogovorili so se o odprtju druge fronte in odločili o skupnem sodelovanju, da bodo premagali Hitlerja. Prišlo bo do zavezniškega izkoriščanja čez Rokavski preliv.
-
Januarja 1944 SZ osvobodi Leningrad, ki je bil 900 dni obkrožen z Nemci. -
Partizani ustrelijo Mussolinija in ga obesijo sredi Milana. -
Na dan D se je v Normandiji izkrcalo 3 MIO vojakov. Povelnik je bil Eisenhower. Usmerili so se proti Parizu. Vanj je vkorakala Fr armada svobodne Fr z De Gaullom na čelu. Avgusta je bil Pariz osvobojen. -
Japonci so v boj poslali kamikaze. To so bili letalski samomorilci. -
Na Jalti so se aprila srečali "veliki trije", Roosevelta je nadomestil H. Truman, saj je ta sredi mandata umrl. Dogovorili so se o povojni ureditvi sveta. -
Vrsta procesov proti nacistični Nemčiji. To so bili sodni pricesi proti največjim vojnim zločincem. Druda serija sodb je bila namenjena manjšim vojnim zločincem. Nekaj zločncev nacistične Nem je po vojni zbežalo v J Ameriko.
-
Zahodni zavezniki so bombandirali nem mesta. Najprej so porušili zgradbe nato vrgli bombe.
-
Kapitulacijo so podpisali dvakrat. -
Bitka za Berlin 1.4.1945. Pri Nem je bil general Hitler, pri SZ pa general Žužkov. 29 dni pozneje je Hitler storil samomor. -
Srečali so se Attlee (VB), Truman (ZDA) in Stalin (SZ). Osrednja tema pogovora je bila Nemčija. Njihov namen ni bil uničenje nem naroda, ampak, da Nemčija ne bi več ovirala svetovnega miru. Nemčijo so razdelili na štiri okupacijske cone (ameriško, britansko, francosko in sovjetsko). Omejili so št. vojakov in orožja in določoli vojne reparacije.
-
Ker se Jap niso želeli predati, see je Truman odločil za uporabo atomske bombe. Ostali zavezniki se s tem niso strinjali. Prvo atomsko bombo Little Boy so spustili na Hirošimo. -
Na Nagasaki so Američani vrgli drugo atomsko bombo Fat Man. Nad krajem je moralo biti lepo vreme. Umrlo je ogromno ljudi, otroci so se rojevali brez udov, pojavila so se rakova obolenja. -
Tri dni po napadu atomskih bomb Jap zaprosi za pogajana o končanju vojne. Kapitulacijo podpiše cesar Hirihito na ameriški vojni ladji. -
Po skoraj treh letih vojskovanja je spomladi 1939 general Franco vkorakal v zadnjo republikansko trdnjavo, Madrid. V Španiji je vzpostavil fašizem, ki se je obdržal do njegove smrti.
You are not authorized to access this page.