-
Sprva v Angliji, sirsi razmah po letu 1848.
-
Zdruzi Irsko kraljestvo in Kraljestvo VB v Zdruzeno kraljestvo VB in Irske. -
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope po vojaškem porazu Napoleonove Francije in njegovem izgonu na otok Elbo.
-
Upor so vodili karbonarji in zahtevali uvedbo ustave. -
Vstajo so vodili karbonarji in zahtevali uvedbo ustave. -
Ustanovi ga Daniel O'Connell in z njim doseze, da britanski parlament uzakoni enakost katoliskih in protestantskih duhovnikov. -
Leta 1825 se je v Rusiji začela dekabristična vstaja, kjer so sodelovali mladi ruski oficirji, ki so bili predvsem nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja. -
Belgija dobi samostojnost. -
Organizacijo ustanovi Daniel O'Connell. Glavni cilj je vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo na celu. -
Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija (francosko révolution de Juillet), druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni [dnevi]), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje. Po revoluciji so se po Evropi ponovno zacele siriti liberalne in nacionalne ideje.
-
Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja. Mlada Italija ( italijansko : La Giovine Italia ) je bilo politično gibanje, ki ga je leta 1831 ustanovil Giuseppe Mazzini. Cilj gibanja je bil ustvariti enotno italijansko republiko s spodbujanjem splošnega upora v italijanskih reakcionarnih državah in na deželah, ki jih je zasedlo avstrijsko cesarstvo. -
Zacne se ko Angliji zavlada kraljica Viktorija in se konca z njeno smrtjo.
-
Hocejo doseci avtonomijo s silo. -
Jelaciceve cete zacnejo prodirati v notranjost Madzarske. -
Njihova naloga je bila zdruzitev Nemcije po demokraticni poti. -
Pripeljejo do uvedbe liberalnejsih ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj in razpisa volitev v dezelne zbore. -
Volilna pravica po treh volilnih razredih (glede visine davkov). -
Zahteva po uvedbi ustave je uslisena. -
V Milanu in Benetkah (sestavna dela Avstrijskega cesarstva) prezenejo avstrijske cete in razglasijo republiko. -
V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v Budimpešti, 16. marca v Ljubljani...
-
Med letoma 1820 in 1848 so Sicilijo pretresli preobrati, ki so kulminirali 12. januarja 1848 z ljudsko vstajo, prvo v Evropi tistega leta, ki jo je vodil Giuseppe La Masa. Razglašena sta bila parlament in ustava. -
Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. -
- februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico.
-
Obljubljena je ustava, svoboda tiska in zdruzevanja ter ustanavljanje narodnih gard. -
Pod pritiskom revolucije je pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev. -
Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2. in 12. junijem leta 1848. Bilo je prvo srečanje, kjer je bilo mogoče slišati glas vseh slovanskih narodov iz cele Evrope na enem mestu. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj. -
Odpravljen je fevdalizem in vpeljana ustrezna ustava. -
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert. V bitki je Radetzky porazil sardinsko vojsko, ki je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje.
-
Odpravil je cenzuro, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa crno-rdeco-zlato tribarvnico, ki je bila prej prepovedana. -
Na predsedniških volitvah 10. decembra 1848 je s prepričljivo večino (okrog 75 % glasov) premagal Cavaignaca. Pri tem je so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov, ki so podprli kandidata s slavnim priimkom. Z izvolitvijo je postal prvi predsednik republike v francoski zgodovini. -
Nemiri v Rimu papeza Pija 9. prisilijo v uvedbo ustave in zacasen umik v Neapeljsko kraljestvo. Vojaska pomoc Louisa Napoleona oblast znotraj papeske drzave ponovno zdruzi v roke papeza. -
Razpusti parlament, stre vsa revolucionarna vrenja in ukine nacionalna gibanja in demokraticne dosezke. -
Ustanovi jo pruski kralj Viljem 4.. Vanjo se vkljuci vec severnonemskih drzav. -
avstrijsko cesarstvo z olomusko pogodbo prisili Prusijo, da obnovi Nemsko zvezo. -
Izda ga Franc Jozef in s tem ukine napredne reforme revolucije. -
Modernizacija, izrinjanje Avstrije z Apeninskega polotoka. -
Louisu Napoleonu zagotovi desetletni predsedniski mandat. Louis se da se istega leta razglasiti za francoske cesarja Napoleona 3.
S tem je konec obdobja druge republike. -
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo. Koncala se je z ruskim porazom.
-
Franc Jozef sklene konkordat s cerkvijo (cerkev ima veliko vlogo v drzavi. -
Prisili Franca Jozefa da odslovi bacha -
Tajna organizacija, ki hoce spremembe doseci s silo. -
Kraljestvo Piemont-Sardinija se poveze s Francijo. -
Giuseppe Garibaldi skupaj s prostovoljci zasede Sicilijo, jo izroci Piemontu (potrjeno s plebiscitom), sestavi zacasno vlado in razglasi splosno vojasko obveznost. -
Izda jo Franc jozef in s tem dokoncno odpravi neoabsolutizem, preoblikuje drzavo v ustavno monarhijo in uvaja federalizem. -
izda jo Franc Jozef, ker spozna, da se oktobrska diploma ne bo uveljavila v praksi. Monarhija je ponovno centralizirana in obudi se parlamentarno zivljenje. -
V Torinu se sestane nov italijanski parlament. -
Nov italijanski parlament v Torinu razglasi Kraljevino Italijo -
Otto von Bismarck je bil konzervativni nemški državnik, diplomat in pisatelj. Organiziral je združitev Nemčije leta 1871 in bil njen prvi kancler do leta 1890 ter v tem času dve desetletji obvladoval evropsko politiko. Bil je ministrski predsednik Prusije (1862-1890) in kancler Severnonemške konfederacije (1867-1871). -
Garibaldi gre s 3.000 prostovoljci nad Rim. Zaradi pritiska tujih sil pohod ustavi italijanska vojska, Garibaldi pa je ranjen in ujet. -
Ob zmagi nad Dansko Avstrija in Prusija zavzameta Schleswig in Holstein. -
Ob krizi, nastali v zvezi s Schleswig-Holsteinom, ko je Danska leta 1863 poskušala s spremembo ustave vezati vojvodino Schleswig (s pretežno nemškim prebivalstvom) na svojo kraljevino močneje, kot je bilo določeno s prejšnjimi sporazumi, sta Prusija in Avstrija zadnjič nastopili skupaj. Zmagali sta v nemško-danski vojni (1864) in Danska se je morala z mirom na Dunaju odpovedati vojvodinam Schleswig, Holstein in Lauenburg.
-
Sklice ga Franc Jozef, da bi preprecil madzarsko odcepitev. -
Spomladi 1866 je sestavljena komisija katere naloga je pripraviti avstrijsko-madzarski sporazum -
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866. Prusija je v vojni zmagala in tako postala najmočnejša sila v Nemčiji.
-
Nemska zveza razpade z mirovno pogodbo v Pragi. Nastane Severnonemska zveza. -
Zakon o drustvih, zakon o splosnih pravicah drzavljanov, nadzor nad solstvom prevzame drzava, splosna in obvezna osemletna solska obveznost. -
V Budimpesti sta za madzarski kraljevi par kronana Franc Jozef in Elizabeta Bavarska. -
Zahtevajo, da se Italiji prikljucijo se trentino, Trst, Furlanija in Istra (pretezno italijansko prebivalstvo in del Benecije v 15. st.) -
Bismarck objavi emsov telegram, ki razjezi Francoze. -
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870[7]) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19. julijem 1870 in 10. majem 1871.
Prusija je imela pomoč Severnonemške konfederacije (katere vodilna članicaje bila ) in nekaterih južnih nemških držav (Velika vojvodina Baden, Kraljevina Württemberg in Kraljevina Bavarska). Popolna prusko-nemška zmaga je omogočila dokončno združitev Nemčije pod pruskim kraljem Viljemom I. -
Prusija zmaga in Napoleon 3. je ujet.
-
Do prikljucitve Rima pride v casu francosko-pruske vojne. Napoleon 3. odpoklice svoje cete, ki so scitile papeza, zato italijanska vojska zavzame Rim in ga razglasi za prestolnico. -
Prvi nemski cesar postane Viljem 1., ki je kronan v Versaillesu. -
vecino dobijo monarhisti -
V Versaillesu v zrcalni dvorani razglasijo Nemsko cesarstvo. -
Pariz je bil pod pritiskom nemskih cet 28.1. 1871 prisiljen kapitulirati. -
Vstajniki razglasijo samoupravo, vlada pa pobegne iz pariza. -
Izvoljen je 81 clanski svet komune. -
Francija je morala Nemciji odstopiti Alzacijo in Loreno -
Francoska vojska napade Pariz in premaga vstajnike. -
Rusko-turska vojna je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav pod vodstvom Ruskega carstva. Med pomembne ruske vojne cilje so spadali ponovna osvojitev ozemelj, ki jih je izgubila v krimski vojni v letih 1853-1856, ponovna vzpostavitev oblasti nad Črnim morjem in podpora političnim gibanjem za osvoboditev balkanskih narodov od Osmanskega cesarstva. Koncala se je z rusko zmago.
-
Kmetje so prenehali placevati najemnino za svoje kmetije.
-
Nastane v Parizu in ima temelje v Prvi internacionali, ki jo je vzpostavil Karl Marx. -
Objavi jo Papez Leon 13. in je pomembna za nadaljni razvoj krscanske demokracije. -
Sklene jo Aleksander 3. zaradi zavarovanja pred morebitno vojno z Nemcijo. To je tudi zacetek Antante
-
Socialistična revolucionarna stranka , ali stranka socialističnih-revolucionarji je bila pomembna politična stranka v pozni cesarski Rusiji , in obe faze ruske revolucije in v začetku sovjeta Rusija . -
Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917. Vodil jih je Lenin. -
Rusko-japonska vojna je bila oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi Mandžurije in Koreje. Japonci so brez vojne napovedi napadli ruske ladje v njihovem pomorskem oporišču v Lushunu v Mandžuriji, potem ko je Rusija prekršila sporazum o umiku svojih čet iz Mandžurije. Vojna se je koncala z ruskim porazom.
-
V Peterburgu je potekala splosna stavka 150.000 delavcev, ki so korakali proti carski palaci Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev clovekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Ob prihodu do dvorca je carska vojska zacela streljati na protestnike. -
- oktobra 1905 je vlada izdala Oktobrski manifest, ki je obljubljal podelitev državljanskih pravic, ustavno ureditev, vlado ministrskega kabineta, ki bo odgovoren parlamentu, demokratično izvoljeno ustavodajno skupščino.
-
Ruski car si s temeljnim zakonom povrne vecji del oblasti. -
Uvedena je splosna moska in enaka volilna pravica -
Gavrilo Princip je v Sarajevu ustrelil njega in njegovo zeno. Kasneje Avstro-Ogrska Srbiji napove vojno. -
Z zacetkom 1.sv. vojne Irska dobi samoupravo.